Slovenski potrošniki sicer svoje pravice poznajo slabše od evropskih, na področju varstva potrošnikov država vse bolj zaostaja. Potrošniki so s svojimi pravicami (pre)pogosto potisnjeni v ozadje. "Ocenjujemo, da na področju varstva potrošnikov v Sloveniji vedno bolj zaostajamo," je povedala predsednica ZPS Breda Kutin.
Stanje na področju varstva potrošnikov se je kot posledica gospodarske krize izrazito poslabšalo in odneslo osnovno razumevanje pomena varstva potrošnikov za celotno družbo. "Skrbi nas prihodnost, saj med odločevalci ni zavedanja, zakaj varstvo potrošnikov sploh potrebujemo, in tega, kako ga osmisliti v času zelo hitrih sprememb v našem okolju," je poudarila.
Razprava o novih področjih, ki vplivajo na življenja potrošnikov, kot so nove tehnologije, umetna inteligenca in pametne naprave, se v Sloveniji ni niti začela, čeprav so spremembe že tu, svarijo na ZPS.
Evropska komisija tako s sprejemanjem zakonodaje kot sodelovanjem z vsemi akterji na področju varovanja pravic potrošnikov dokazuje, da to področje na evropski ravni postaja vse bolj pomembno. V Sloveniji pa je osrednja potrošniška organizacija še naprej odvisna zgolj od posameznikov, ki plačujejo članarino. "Pričakovanja potrošnikov in javnosti so velika. To nas veseli, a preprosto ne moremo nuditi pomoč vsem potrošnikom, ki jo želijo in pričakujejo, ter se oglašati in aktivno sodelovati na vseh področjih, ki so zanje pomembna," poudarja Kutinova.
Zato je potrebno tudi v Sloveniji področje varstva potrošnikov na novo vzpostaviti - določiti prioritete in zagotoviti ustrezen obseg sredstev, ki je namenjen delovanju neodvisne potrošniške organizacije ter skupaj z dialogom in sodelovanjem delati za dobrobit slovenskega potrošnika, so prepričani. Opozarjajo tudi na zamude pri prenovi zakona o varstvu potrošnikov, ki poteka že več kot desetletje.
Poznavanje pravic potrošnikov pod evropskim povprečjem
Slovenski potrošniki se sicer svojih pravic razmeroma slabo zavedajo, ugotavljajo na Evropskem potrošniškem centru Slovenija (EPC). Zadnji pregled stanja razmer za potrošnike iz leta 2017 je pokazal, da se slovenski potrošniki uvrščajo v skupino z nizkim do srednjim poznavanjem svojih pravic.
V raziskavi, v kateri so potrošnikom zastavili tri vprašanja, in sicer s področja nenaročene ponudbe blaga, blaga z napako in pogodb, sklenjenih na daljavo, je bilo 43 odstotkov odgovorov slovenskih potrošnikov pravilnih, pri čemer je bilo povprečje EU 49 odstotkov pravilnih odgovorov. Najslabše so se slovenski potrošniki odrezali pri poznavanju pravic v primeru blaga z napako, najboljše pa pri poznavanju pravic v primeru pogodb, sklenjenih na daljavo.
V primeru težav se sicer za vložitev pritožbe odloči 88 odstotkov slovenskih potrošnikov. Za primerjavo - v tovrstnih situacijah se za pritožbo odloči 94,5 odstotka potrošnikov na Finskem in 55,6 odstotka v Bolgariji. Delež potrošnikov, ki so pri nakupu naleteli na težavo, je v Sloveniji sicer manjši (14 odstotkov), kot je v povprečju v EU (20 odstotkov), dodajajo v EPC.
Medtem v ZPS opažajo, da se potrošniki vse bolj zavedajo svojih pravic, a se pogosto zatakne pri uveljavljanju. Tu ponovno pride do izraza pomembnost svetovanja potrošnikom, kar je prevzelo gospodarsko ministrstvo. "Čeprav so potrebe po brezplačnem svetovanju velike, ministrstvo svetuje le po eno uro na dan trikrat tedensko. Vprašanja, ki jih dobivamo na ZPS s strani posameznikov, kažejo, da to potrošnikom ne zadošča," je poudarila Kutinova.
V praksi so običajno uspešni najbolj vztrajni potrošniki, medtem ko številnim svojih pravic zaradi pomanjkljivega izvajanja potrošniške zakonodaje in nedorečenih postopkov pred pristojnimi inšpekcijskimi organi ne uspe uveljaviti. "Marsikdaj ugotovimo, da niso potrošniki tisti, ki pravic ne bi želeli ali znali uveljaviti, temveč manjkajo ali ne delujejo postopki za izvensodno razreševanje potrošniških sporov," je dodala Kutinova.
Ob tem postopkov in pravic potrošnikov, ki jih določa zakonodaja, ne poznajo niti podjetja, še opažajo v ZPS. "Potrošnik, ki ne pozna natančno svojih pravic, je tako večkrat zaveden in niti ne ve, katere pravice in na kakšen način bi lahko uveljavljal, saj dobi s strani podjetja napačne informacije," dodaja Kutinova.
Inšpektorat tudi izobražuje
Na državnem tržnem inšpektoratu sicer pojasnjujejo, da se potrošniki nanje najpogosteje obrnejo zaradi težav na področju stvarne napake in garancije. "Potrošniki še vedno ne ločijo med tema dvema institutoma, prav tako pri uveljavljanju pravic iz teh naslovov posamezni potrošniki pri podjetju ne znajo pravilno postaviti zahtevka," opozarja inšpektorat. Tako se njihovo delo usmerja tudi v izobraževanje in osveščanje potrošnikov, ki lahko svoje pravice pogosto uspešno uveljavijo tudi brez njihovega posredovanja.
Prijave, ki jih prejme inšpektorat, se ob tem pogosto nanašajo še na zavajajoče oglaševanje, previsoke stroške opomina, neupravičeno zaračunane stroške opomina, neizplačila obresti na predplačilo, neizdajanje računov, različne cene na izdelku in računu, poslovanje v tujem jeziku, neizdajo garancijskega lista za rabljeno vozilo, poslovanje upravnikov in podobno.
Pri uveljavljanju pravic pri čezmejnih nakupih blaga in storitev pomoč potrošnikom medtem nudi Evropski potrošniški center Slovenija (EPC). Lani so se potrošniki za informacije, nasvet ali pomoč na ta center obrnili v 1055 primerih. Od tega je šlo v 216 primerih za pritožbe slovenskih potrošnikov zoper tuje ponudnike blaga in storitev, 40 pritožb tujih potrošnikov pa se je nanašalo na slovenske ponudnike blaga in storitev. V ostalih primerih je EPC potrošnikom svetoval oz. jih informiral o njihovih pravicah.
Skoraj tretjina vseh pritožb slovenskih potrošnikov se je lani nanašala na uveljavljanje pravic, ki jim pripadajo v primeru zamude ali odpovedi leta. V 16 odstotkih primerov je šlo za neskladnost blaga s pogodbo, sedem odstotkov potrošnikov pa se je pritožilo, ker naročenega blaga niso prejeli. Pet odstotkov potrošnikov je imelo težave z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe v 14 dneh, enak delež potrošnikov pa se je pritožil zaradi zamujene prtljage.
Slovenski evropski potrošniški center je sicer lani uspešno pomagal rešiti 56 odstotkov obravnavanih pritožb.
Naprave pametne, a ne tudi varne
Letošnji svetovni dan pravic potrošnikov je potekal pod naslovom Zaupanje vredne pametne naprave in je bil sicer posvečen pametnim napravam, ki jih je v domovih po vsem svetu 23 milijard - vsak Zemljan ima v povprečju tri. Te naprave nam olajšujejo življenje, a hkrati predstavljajo tveganje. Pogosto so slabo zavarovane, zato lahko prek njih nepridipravi vdrejo ne le v napravo, ampak v celotno omrežje, v katerega so povezane. Tu pa je še vprašanje zbiranja in obdelave osebnih podatkov.
S spletom so dandanes povezani ne le pametni telefoni, ampak tudi denimo merilniki srčnega utripa, igrače, pametni televizorji in druge naprave. "Naprave so vse bolj pametne, a nič bolj varne," poudarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
V ZPS potrošnikom svetujejo, da ob nakupu pametne naprave takoj spremenijo geslo za dostop, onemogočijo dostop do informacij, kaj z napravo počnejo in kakšne meritve so z njo opravili, v stanovanju oziroma hiši pa je zelo priporočljivo, da pametne naprave povežejo z brezžičnim omrežjem, ki je ločeno od tistega, ki ga uporabljajo za povezavo z računalnikom ali domačim strežnikom.
