Do evropskih volitev je še slabe tri mesece, številni politiki pa že nekaj časa opozarjate na njihovo pomembnost. Zakaj bodo tako odločilne?
Po celotni Evropi se soočamo z resnim trendom evroskepticizma, celo sovraštva do Evrope ter nevarno nacionalistično in populistično retoriko. Številne stranke namreč iščejo nov prostor pod soncem, dajejo neke nove obljube, nekatere celo eksperimentirajo. Evropa je na ključnem razpotju, kako bomo šli naprej. Ali bo ostala socialno pravična, ali bo demokracija ali je ne bo. Tu sta še vprašanji varnosti in stabilnosti, vse to bo letos zelo ključno pri odločanju na volitvah.
Kako torej pritegniti državljane?
Ljudje po eni strani ne čutijo politik, po drugi pa čutijo, da gre za neki sistem odločanja za zaprtimi vrati, daleč proč od njih. Kar moramo mi doseči, je, da pridobimo nazaj zaupanje ljudi. Da se o tem veliko pogovarjamo in da jih vključimo v ta proces. Trenutno vse institucije veliko vlagajo v to kampanjo, predvsem z mobilizacijo, da bi se ljudje vključili. Sama se skupaj s Socialnimi demokrati trudim, da bi res čim bolj poslušali ljudi in jih vpeli v proces ter jim dali prostor.
Na neki način lahko rečem: Evropo je treba vrniti ljudem, jo spremeniti in jo narediti boljšo. Na koncu so ljudje tisti, ki bodo morali začutiti to evropsko identiteto, da lahko tudi vplivajo na proces sprejemanja odločitev. Danes pa se jim zdi Bruselj absolutno predaleč, a to ni samo krivda Bruslja, to je lahko tudi odgovornost medijev, koliko informacij prenesejo na ljudi.
Vsi deli družbe se moramo angažirati, da bi začutili to evropskost, in kaj nam ta Evropa prinaša. Če pogledamo malo okoli sebe, vodovod, kanalizacija, obnova bolnišnic, šol, cest in podobno. Slovenija ima zelo veliko koristi od EU.
Kakšno je sodelovanje s preostalimi slovenskimi evropski poslanci?
Zelo različno. Sama načeloma nisem konfliktna in se z vsemi razmeroma dobro razumem. Ni pa mi všeč, da določeni kolegi, tu moram reči, da z desnice, vnašajo nacionalne probleme na evropski parket. Eden tipičnih primerov je bil predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je s svojimi izjavami v Bazovici močno razburil Slovence in Hrvate.
Ko smo Slovenci in Hrvatje, tudi državni vrh, odločno odreagirali, da ne bomo dopustili takšnih nacionalističnih politikov, ki obenem revidirajo zgodovino in izkoriščajo domač parket za nabiranje političnih točk, se kolegi iz Evropske ljudske stranke niso pridružili temu pozivu. Takšne stvari se mi zdi, da niso koristne. Prav bi bilo, da Slovenci, ko gre za neki slovenski interes, stopimo skupaj na evropskem parketu in ne vnašamo notranjih razdorov v Evropo ter raje delamo na tem, da poskušamo izboljšati podobo naše države.
Je Slovenija pri tem posebna, saj se zdi, da je bila Hrvaška enotna glede obsodbe njegovih izjav?
V tem primeru da, na splošno pa težko rečem, da je Slovenija v tem posebna. Res pa je, da so naši kolegi iz SDS praktično edini, ki so recimo z madžarskimi poslanci glasovali v podporo Viktorju Orbanu. Pa ima Orban danes v Evropski ljudski stranki vedno več sovražnikov, vključno z vrhom Evropske ljudske stranke in svojo politično skupino v parlamentu. No, mogoče smo oziroma so malo posebni, da nekoga preveč po političnih linijah ščitijo, tudi na lastno škodo, ko gre za neke evropske vrednote.
Še vedno vztrajate, da bi moral Tajani odstopiti?
Da. Izjave, kot so »živela italijanska Dalmacija in Istra« in tako naprej, so nedopustne in škodljive ter razdiralne za nekega politika, ki je na čelu institucije v 21. stoletju. Njegovo opravičilo ni bilo zadostno. S tem, ko smo zastavili mednarodno peticijo, ki jo je do zdaj podpisalo že več kot 27.000 ljudi, smo dali jasno sporočilo. Da za take nacionalistične politike, ki izkoriščajo svoj položaj na domačem političnem terenu z izjavami, ki obujajo spomine na fašizem, povzročajo nestrpnost in spreminjajo zgodovino, preprosto ni prostora. Tajani zagotovo ne bo še enkrat predsednik Evropskega parlamenta.
Slogan vaše kampanje je Hočemo drugačno Evropo. Kakšno in kako vidite EU čez 20 let?
Odraščala sem z Evropsko unijo praktično čez celoten njen razvoj, še kot novinarka in dopisnica, ko je Slovenija vstopala in smo uresničevali svoje sanje, sprejeli skupno evropsko valuto, odpravili meje in vstopili v schengen. To je bil res velik entuziazem, dosegli smo visoke standarde življenja.
Evropska unija nam je do zdaj dala precej. In čez pet, deset let bi si želela, da bi vse te vrednote, na katere smo v času kriz, skozi katere je šla EU, pozabili, govorim predvsem o solidarnosti in pravičnosti, ponovno obudili. Da bi države spet začele delati skupaj na področjih, kjer imamo skupne interese, in da bi predvsem zaščitili dostojanstvo ljudi. To pomeni delo, socialno varnost, svobodo in mir. To je zelo pomembno predvsem za mlajšo generacijo. In da bi bila kot takšna EU močna in konkurenčna sila v svetu globalizacije.
Kaj pa smer političnega razvoja in varnostna politika, je enotna zunanja politika EU uresničljiva?
Vse to so možnosti razvoja. Menim, da se bo EU gotovo morala preobraziti v marsičem. S prilagajanjem nacionalnih zakonodaj smo morda v določenih segmentih šli malo predaleč. Predvsem se moramo osredotočiti na področja, kjer imamo ključne skupne izzive.
Bančna monetarna unija, skupni trg. Ta projekt moramo dokončati. In pa seveda razvoj znanosti in raziskav, kjer je Evropa lahko izjemno močna. To se mi zdi, da so tiste stvari, kjer se bo EU razvijala. Ali je to tudi varnostna-obrambna unija in vzpostavljanje skupne vojske? Verjetno bo to skozi čas treba krepiti, glede na to, da želi biti Evropa v svetu, ko nas obdajajo Trumpi, Erdogani, Putini, manj odvisna.
Danes ni nobene države v EU, ki je dobila tudi Nobelovo nagrado za mir, z resnimi težnjami, da skupnost razpade. Nasprotno, po brexitu se mi zdi, da je med Evropejkami in Evropejci danes veliko več naklonjenosti in želje za spopadanje s skupnimi izzivi s skupnimi evropskimi ukrepi.
Vaš pogled na dogajanje v Venezueli?
V Venezueli so trenutno katastrofalne razmere za življenje. Nujna je humanitarna pomoč in nujne so čimprejšnje volitve, na katerih bodo Venezuelci sami odločali o prihodnosti svoje države. Volitve, ki bodo transparentne, legitimne in poštene. Socialni demokrati smo se v tem primeru po moji oceni postavili na pravilno pozicijo, da je vsakršna hitra odločitev zelo nevarna, posebej če so vpletene velesile, saj lahko to od zunaj vodi v državljansko vojno. Zato smo tudi vztrajali, da bi morala biti odločitev v Sloveniji sprejeta prek parlamenta. V Venezueli je zelo pomembna nafta, vemo, kakšni so interesi velesil, in skrbi me, kaj se bo zgodilo, če pride do tuje intervencije, ki ni izključena.
V javnosti je bilo v zadnjem času veliko govora o sovražnem govoru. Meja med svobodo govora in sovražnim govorom je sicer zelo tanka, kaj po vaši oceni definira sovražni govor?
Sovražni govor ima lahko več opisov. Sama bi rekla, da je sovražni govor tisti govor, ki prizadene in krši dostojanstvo človeka. Sovražni govor je nekaj, kar je danes zelo nevarno, saj se ga poslužujejo tudi mainstream politiki in mainstream mediji, in ga je treba zelo resno naslavljati.
Poplava lažnih novic in sovražnih komentarjev ni prisotna le po družbenih omrežjih, temveč tudi v medijih, ki pa bi dejansko morali ravno na to opozarjati in prevzeti svojo odgovornost ter s tem ohraniti verodostojnost. Kot mediji morate prevzeti profesionalnost in kredibilnost, da ne širite sovražnega govora in lažnih novic. Žal je tu vpletena tudi politika, ki v duhu delitev to dopušča ali celo potencira. Veliko lahko naredijo tudi velika družbena omrežja in portali, s tem, da sami na svojih straneh omejujejo sovražni govor in tako prevzamejo odgovornost. S to tematiko se ukvarjam tudi v Evropskem parlamentu, kjer sodelujejo stroka in mediji.
Po strelskem napadu v Strasbourgu ste bili na družbenih omrežjih deležni številnih neprimernih komentarjev, tudi s strani nekdanjih politikov z desnice. Kako ste se ob tem počutili?
Bila sem deležna ogromno vulgarnih pripomb in precej sovražnega govora, najbolj v povezavi z migranti, saj se v Evropskem parlamentu ukvarjam tudi z migrantsko politiko. Gre za zelo zahtevno temo, a rešitve je pač treba iskati.
Ljudje so mi pripisovali marsikaj. Ni prijetno, ko ti nekdo napiše, da imaš krvave roke, ko se zgodi teroristični napad, da si morilec, ubijalec, ko ti želi smrt in ti grozi z metkom v glavo. Sama pri sebi to že znam prečistiti, težje pa je za okolico, za najbližje, ki jih to še bolj prizadene. Se mi je že zgodilo, da so me doma prosili, naj grem iz politike, ker jih je postajalo strah. In strah je tisti, ki je nevaren. Proti sovražnemu govoru se bom še naprej borila in upam, da bodo to delali to tudi politika in mediji, da bomo vrnili zdrav razum v družbo.
Ali ste kakšnega avtorja prijavili policiji?
Oddala sem dve prijavi, vendar so mehanizmi precej omejeni, možnosti za uspeh pa praktično neznatne, predvsem zaradi opredelitve sovražnega govora in groženj v naši zakonodaji. V drugih državah je drugače. Za zasebno tožbo se nisem odločila, saj to traja in stane. Bistveno je, da se kot političarka poskušam temu najbolje zoperstaviti tako, da še več in bolje delam ter dajem zgled normalne komunikacije tudi ljudem.
Podpirate direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki bi lahko resno ogrozila svobodno delovanje svetovnega spleta?
Že septembra lani sem v Evropskem parlamentu glasovala proti tej direktivi, proti mandatu za pogajanja, ker se mi zdi, da ni bilo pravega ravnovesja, po eni strani med imetniki avtorskih pravic in po drugi svobodnim dostopom do interneta. Dejansko je bila direktiva bolj v prid velikih tehnoloških gigantov in manj manjših spletnih uporabnikov. Ne morem reči, da so zdajšnje rešitve dobre. Še vedno uzakonjamo »upload« filtre, kar se mi zdi sporno. Na vsak način se zavedam, da moramo imeti prenovo. Tako glede avtorjev, ki so imetniki avtorskih pravic in jim je treba zagotoviti primerna plačila, kot glede nas uporabnikov, ki smo navajeni svobodnega dostopa do interneta, da se to še naprej omogoča. Zaščititi je denimo treba tudi raziskovalce, mala podjetja, knjižničarje, muzeje in druge.
Gre tudi za preprečevanje širjenja kriminalnih in terorističnih vsebin. Hočem reči, da je ta reforma izredno kompleksna in nikakor ne smemo z njo hiteti. V razpravi se je čutilo, da so veliki tehnološki giganti izjemno veliko denarja investirali v lobiranja in da je tudi končni kompromis močno v prid Youtubu, Googlu in podobnim velikim portalom.
Kakšen rezultat pričakuje vaša stranka na volitvah?
Socialni demokrati gremo na volitve z geslom Hočemo Evropo, ki bo drugačna, socialna, pravična, solidarna. To bo tudi moje vodilo v tej kampanji. Imamo dobro listo kandidatov in možnosti, da dobimo dva mandata. Delali bomo veliko med ljudmi in za ljudi. Kampanja bo zahtevna in bo izziv, ampak se je veselim.
