Razvpitima mladima džihadistkama Samri in Sabini ob morebitnem povratku grozi 15 let ječe
R.T.
4. 3. 2019, 18.48
Posodobljeno: 4. 3. 2019, 21.40
Deli članek:
Mladenkama iz Dunaja Samri Kešinović in Sabini Selimović, ki sta se pred leti podale v Sirijo, ob morebitnem povratku v Avstrijo grozi 15 let ječe.
Profimedia
Sabina Selimović
Profimedia
Samra Kešinović
16 oziroma 15 leti stari Samra in Sabina sta leta 2014 spakirali kovčke, sedli na letalo za Turčijo in nato pot nadaljevali v Sirijo k borcem teroristične skupine islamska država. Staršem sta domnevno zapustili le sporočilo, naj ju ne iščejo. »Služili bova Alahu in zanj umrli,« sta zapisali.
Hčerki bosanskih beguncev, ki so v devedesetih letih prejšnjega stoletja v Avstrijo pobegnili pred vojno, je radikaliziral razvpiti Mirsad Omerović, 35-letni v Bosni in Hercegovini rojeni verski voditelj, ki v Avstriji trenutno prestaja 20 letno zaporno kazen, na katero je bil zaradi novačenja islamskih borcev obsojem leta 2016. Po navedbah avstrijskega tožilstva je Omerović, znan tudi pod vzdevkom Ebu Tejma, po Evropi potoval kot »pop zvezdnik.« Prevažal se je z dragimi avtomobili, ki jih je kupoval z denarjem svojih vernikov.
Samra in Sabina sta se v Siriji poročili z borcema IS, jima povili nekaj otrok in se predvsem nastavljali za plakate, s katerimi so islamisti promovirali življenje v džihadističnem »raju,« pri čemer so z njima radi pozirali sami oboroženi borci, za kalašnikovko pa sta pogosto poprijeli tudi sami. Sabina je kmalu po prihodu v Sirijo za francoski medij sporočila, da tam uživa, saj lahko za razliko od Dunaja tam svobodno prakticira svojo vero. Pozneje sta obe izrazili željo, da bi se vrnili v Avstrijo.
Kot pojasnjuje Moussa Al-Hassan Diaw iz organizacije DERAD, ki je namenjena deradikalizaciji skrajnežev, dekletoma v Avstriji ob morebitni vrnitvi grozi do 15 let zapora. Avstrijske oblasti bi dekleti zagotovo priprle, kazen pa bi bila odvisna od obtožb, ki bi lahko obsegale vse od širjenja teroristične propagande do umora. Al-Hassan Diaw meni, da bi ju pozneje lahko predali v skrb v Avstriji živečim sorodnikom, v kolikor bi oblasti ocenile, da ne gojita več simpatij do skrajnega islama. Prvi korak za to pa bi bila udeležba v programu deradikalizacije. Pojasnjuje še, da se džihadisti pogosto vračajo povsem razočarani nad »kalifatom,« a da še vedno trdno verjamejo v ideale džihada, zato jih morajo obveščevalne službe spremljati še precej časa po samem procesu deradikalizacije.
Profimedia
