Javnomnenjska podpora največji vladni stranki LMŠ in njenemu predsedniku Marjanu Šarcu dosega rekorde. A to še ne pomeni zagotovila za uspeh na evropskih volitvah, ključna bodo imena na kandidatni listi, menita analitika Aljaž Pengov Bitenc in Luka Lisjak Gabrijelčič. Dodajata, da imajo najbolj stabilno bazo še vedno stranke desnega pola.
Ne glede na visoko podporo LMŠ v anketah jih po mnenju Pengova Bitenca "čaka zelo veliko dela, da bodo to podporo prelili tudi v glasove". Prav tako so "ankete zelo nečimrna gospodična, tu se lahko stvari zelo hitro obrnejo", je posvaril. Če se bo LMŠ profiliral kot favorit na prihajajočih evropskih volitvah, bo to zanje precejšen mlinski kamen, ker bodo zdaj pričakovanja večja, meni.
Priporočen drnovškovski inkluzivizem
Dolgoročno Pengov Bitenc tudi ne vidi, kako bi lahko bil samostojen nastop LMŠ na volitvah koristen za liberalni tabor. "Sploh če se Šarec vidi kot vodja tega liberalnega tabora, bi bilo fino, da bi bil drnovškovsko inkluziven," je dejal in pojasnil, da bi namesto, da bi odganjal stran "tiste majhne odstotke, ki jih imata SMC in SAB", potegnil k sebi še kakšnega zraven. Dogajanje pred volitvami se bo odrazilo tudi pri iskanju komisarskega kandidata, je opozoril.
Po mnenju Lisjaka Gabrijelčiča pa je povsem razumljivo, da se LMŠ na volitve ne splača iti skupaj z drugimi liberalnimi strankami, ampak se jim splača preizkusiti, koliko se lahko porast v anketah prevede v rezultat na evropskih volitvah. Kot meni, stranka LMŠ nima kaj izgubiti. "V najslabšem primeru se jim ne bo posrečilo in bodo na istem kot zdaj," je dejal.
Ob tem je tudi navedel, da je del privlačnosti, ki jo ima Šarec pri volivcih, "prav to, da igra na svoj položaj outsajderja, da je različen od etabliranih strank, ki so vladale v Sloveniji". Po njegovem mnenju bi bilo nespametno, da se zdaj, ko je v trenutku vzpona, temu odpove.
Ker pa gre za zelo personalizirane volitve, bo ključno, katera imena bodo sestavljala listo, se strinjata analitika. "Če bo LMŠ dala nek seznam ljudi, ki bodo brez barve, vonja in okusa in računala na to, da jih bo izvolilo samo to, da so LMŠ, potem mislim, da se bodo grdo ušteli," je dejal Pengov Bitenc.
Napoved: kako bodo razporejeni poslanci
Ocenjuje, da je pet bodočih poslancev že zagotovo razporejenih in da bo SDS dobila tri, SD in NSi pa po enega. Za tri poslance pa bo potekala bitka, pri čemer lahko po njegovem mnenju še enega dobita SD ali NSi, morda lahko poslanca dobi Levica ali uspe kateremu neodvisnemu poslancu, verjetno pa bo eden pripadel strankam iz skupine Alde. Toda, kot pravi, zaradi neenotne liste ne more izključiti, da bo razpršitev glasov takšna, da ne bo nihče dobil nič.
Lisjak Gabrijelčič pa je opozoril na ogromen razkorak med strankami Alde na evropskih volitvah in njihovo siceršnjo močjo. Kot je spomnil, so stranke iz Alde na parlamentarnih volitvah leta 2014 dobile skoraj 55 odstotkov glasov, na evropskih volitvah isto leto pa enega poslanca. Tudi tokrat bo, kot ugotavlja, zaradi treh list liberalnih strank, velika gneča.
Analitika: SDS lahko kljub spodrsljajem računa na stabilno volilno bazo
Oba analitika sta izpostavila tudi pomen volilne udeležbe na evropskih volitvah. Po besedah Pengova Bitenca se namreč teh volitev udeležijo predvsem trdni podporniki strank, pri čemer imajo etablirane stranke prednost pred LMŠ. Lisjak Gabrijelčič pa je spomnil na trend z vseh dosedanjih evropskih volitev, da stranke evropske ljudske stranke dobijo najvišjo podporo, višjo kot na drugih volitvah, saj imajo zelo zvesto in disciplinirano volilno telo. Tako lahko SDS kljub padcu podpore v anketah po mnenju analitikov računa na dober rezultat na volitvah.
Lisjak Gabrijelčič meni, da imajo aktualni evropski poslanci na volitvah načeloma neko prednost, da pa bo zelo odvisno, kakšne liste bodo kandidirale tokrat. Opozoril je na visok prag za vstop v evropski parlament in napovedal, da bo veliko strank, denimo tudi Levica, okrog tega praga. Ob tem je spomnil, da sta denimo NSi in SLS pred petimi leti nastopili s skupno listo, če bosta tokrat vsaka s svojo in se bodo glasovi porazdelili, zna po njegovem mnenju priti v škripce tudi NSi. Odločitev NSi, da na listi ohranijo dolgoletnega evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ampak ga umaknejo s prvega mesta, je po njegovih ocenah zelo dobra, saj so tako odgovorili na potrebo po svežini in obenem ohranili stare adute.
Spomnil je, da sicer upad podpore SDS traja že dolgo. "Delajo napako za napako," je dejal in omenil tudi na afero glede izjav italijanskih politikov v Bazovici, ker je SDS po njegovi oceni s primerjavami s komunizmom pri nas reagirala popolnoma napačno.
Pengov Bitenc odziv SDS, v katerem so se s svojim antikomunizmom ujeli v paradoks in dovolili, da jih je to pripeljalo do branjenja omenjenih izjav, vidi tudi kot razlog za padec te stranke v anketah. V februarski javnomnenjski raziskavi Ninamedie Vox populi je namreč podpora SDS z januarskih 16,9 odstotka padla na 11,6 odstotka.
Visoka podpora aktualni vladi analitikov ne preseneča
Na drugi strani pa je podpora LMŠ z januarskih 18 odstotkov februarja narasla na 31,3 odstotka, delo Šarčeve vlade pa po februarski anketi kot uspešno ocenjuje 69,9 odstotka vprašanih, kar je za skoraj 14 odstotnih točk več kot mesec prej. Gre za najvišjo ocenjeno uspešnost vlade v anketi Vox populi.
Visoka podpora vladi je po mnenju Pengova Bitenca rezultat tega, da niso naredili nobene velike napake in da ljudje od Šarčeve vlade za razliko od njene predhodnice, vlade Mira Cerarja, nimajo veliko pričakovanj.
Tudi Lisjaka Gabrijelčiča porast podpore LMŠ in vladi ne preseneča. Dolgo je trajalo, da si je vlada pridobila neko zaupanje, podpora pa je začela rasti, ko se je pokazalo, da je Šarčev stil vladanja drugačen od Cerarjevega in da je ta vlada kljub zelo zapleteni koalicijski strukturi stabilnejša od Cerarjeve, je dejal. Izmerjenih 31 odstotkov se mu sicer zdi malo pretiranih in kaže na to, da se mogoče ustvarja nek balonček, ki bo ob prvi hujši preizkušnji vlade, hujši aferi, tudi počil.
Šarec je sicer v komentarjih anket redkobeseden in opozarja, da nobena skrajnost ni dobra.
