Sedemindvajset županov in predsednik sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti so se minuli teden sestali na svetu Pomurske razvojne regije, kjer so govorili o združevanju in tesnejšem sodelovanju občin. Na seji so tudi sprejeli sklep, da se bodo člani predsedstva in pomurski poslanci na to temo sestali s predstavniki ministrstva za javno upravo. Pobudnik ideje o ustanovitvi regije, župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar, je ob tem povedal, da je zelo vesel podpore, ki ni samo županska, ampak prihaja iz celotne pokrajine, tudi iz gospodarstva in nevladnih organizacij. »To je izziv, ki je obenem odgovornost in priložnost za boljše delovanje regije, predvsem v odnosu do Ljubljane in pri sodelovanju z regijami sosednjih držav,« je
dodal.
Tretji poskus
Pomurski župani z izjemo odranskega, Ivana Markoje, sicer vztrajajo, da tudi sedanja zakonodaja omogoča združevanje in povezovanje v različnih oblikah. Pri tem navajajo razvojni svet in svet regije, ki bi ju lahko po njihovem prepričanju združili in formalno preoblikovali v pokrajino Pomurje, dokler na državni ravni ne bi potrdili regionalizacije. Župani se strinjajo, da se bodo začeli o tem resno pogovarjati, saj so občine preveč razdrobljene in prešibke za nekatere večje in čez občinske meje segajoče skupne projekte. Vendar mora zakon o tem sprejeti državni zbor, z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, kar je poleg različnih mnenj o številu in mejah pokrajin tudi razlog, da sta vsaj dva poskusa ustanovitve pokrajin že padla v vodo.
Ustava ne omogoča ustanovitve pomurske pokrajine
Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da področje pokrajin ureja 143. člen ustave in da se morajo po njem ustanoviti z zakonom, s katerim se določijo tudi njihovo območje, sedež in ime. »V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin, da bi 27 občin iz Pomurja ustanovilo pokrajino, pa ustava ne omogoča,« pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se lahko po ustavi pokrajine ustanovijo z zakonom na celotnem območju države. Se pa strinjajo, da občine lahko dajo pobudo oziroma podajo predlog za njihovo ustanovitev. Glede na zakonodajo pobudo 27 pomurskih županov na ministrstvu za javno upravo razumejo kot simbolno, s katero želijo spodbuditi državo k čimprejšnji formalni ustanovitvi pokrajin. Dr. Mitja Horvat s katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti pa poleg 143. člena ustave omenja tudi 145. člen, ki določa, da se državljani za uveljavljanje svojih interesov lahko samoupravno združujejo, z zakonom pa se jim lahko prepusti samoupravno urejanje posameznih zadev iz državne pristojnosti. A Horvat vseeno pravi, da ne vidi možnosti, da bi pokrajino ustanovili kar Pomurci sami, saj te podlage v ustavi nimajo. Strokovnjak s pravne fakultete sicer meni, da bi iniciativo pomurskih županov težko tolmačili kot protiustavno delovanje, »saj bi morali izpolniti še znake kakšne izrecne ustavne ali zakonske prepovedi«.
Predlagajo združevanje na podlagi statističnih pokrajin
Slovenske občine si sicer do zdaj niso bile soglasne, kakšne pokrajine hočejo, kar je bil še eden do razlogov, da oblikovanja pokrajin ni bilo. Zadnji predlog Združenja občin Slovenije je bil, da bi se pokrajine oblikovale na podlagi sedanjih statističnih pokrajin. V združenju sicer opozarjajo, da Slovenija s tem, ko še vedno nima pokrajin, veliko izgublja. »Veliko bi pridobili tudi z vidika stabilnosti države v času nestabilnih vlad, ne nazadnje je to povezano tudi s črpanjem evropskih sredstev.« Razvojne regije vidijo le kot sistem medobčinskega sodelovanja. V združenju so nam tudi povedali, da jih pristojno ministrstvo v zvezi z ustanavljanjem pokrajin še ni povabilo na noben sestanek, a se je odvilo nekaj neformalnih pogovorov.
