Pomanjkanje vina
Glede na slovensko kulturo zauživanja alkohola ni presenetljivo, da ne proizvedemo toliko vina, kolikor ga popijemo. Povprečen prebivalec Slovenije je v tržnem letu 2017/2018 popil 32,7 litra vina, kar je nekaj več kot šest litrov manj kot v predhodnem letu. Stopnja samooskrbe se je zvišala, in sicer z 81,4 na 91 odstotkov. V tem obdobju se je v Sloveniji tako skupno spilo 688.100 hektolitrov vina, od tega 436.400 hektolitrov belega.
Ob izbruhu afere s poljskim govejim mesom, ko so v eni izmed klavnic klali bolno govedo, meso pa prodajali kot neoporečno, se v ospredje postavlja tudi vprašanje samooskrbe s hrano. Ob podnebnih spremembah in izbruhih različnih živalskih bolezni je samooskrba še toliko pomembnejša. Slovenija je na področju pridelave mesa večinoma samozadostna, saj domača pridelava pokrije 81 odstotkov potreb prebivalstva.
Več drobovine kot konjskega mesa
Pregovorna, sicer rahlo šaljiva ugotovitev, da je prašič kralj živali, za Slovenijo še vedno velja, saj našo državo prav pri vzreji prašičev pesti največji primanjkljaj mesa. Vzredimo sicer več govedine (109 odstotkov) in perutnine (109 odstotkov), kot je porabimo, samooskrba s prašičjim mesom pa je leta 2017 znašala le 38 odstotkov.
K temu bržkone pripomore prav »ljubezen« do različnih živil iz svinjine, med katerimi je prav gotovo najbolj priljubljen pršut. Slovenec namreč zaužije največ svinjskega mesa, kar 37 kilogramov na leto, na drugo mesto priljubljenosti se uvršča perutnina z 31 kilogrami ter šele nato govedina s slabimi 21 kilogrami na leto.
Slovenci nad ovčjim in kozjim mesom niso prav navdušeni, letno ga v povprečju pojemo le slab kilogram, kažejo podatki statističnega urada. Zanimivo je, da sicer pojemo več drobovine (dva kilograma na leto) kot konjskega mesa (0,15 kilograma).
Trend naraščanja pri zelenjavi
Slovenija ima razmeroma visoko samooskrbo z mesom, poleg tega pa je tudi najbolj založena z jajci. Stopnja samooskrbe namreč znaša 90 odstotkov, medtem ko so bile leta 2017 posebno nizke stopnje samooskrbe pri svežem sadju (21 odstotkov), zelenjavi (38 odstotkov), medu (45 odstotkov) in krompirju (50 odstotkov).
Prebivalec Slovenije je leta 2017 za prehrano v povprečju porabil 122 kilogramov žit, 113 kilogramov zelenjave, 94 kilogramov mesa, 72 kilogramov svežega sadja, 69 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc, nekaj manj kot pet kilogramov riža in nekaj več kot kilogram medu.
Leta 2017 je bilo v sveži in predelani obliki porabljenih 249 tisoč ton zelenjave, kar je devet odstotkov nad povprečjem zadnjih petih let, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenija je tako neto uvoznica zelenjave, leta 2017 smo uvozili 170 tisoč ton zelenjave, od tega 61 odstotkov sveže. Uvozniki iz tujine največkrat pripeljejo sveže paradižnike, čebulo, papriko, solato, kumare in zelje.
Za stopnjo samooskrbe z zelenjavo, ki je v Sloveniji razmeroma nizka, so značilna velika medletna nihanja, ki so odvisna predvsem od obsega pridelave, v zadnjih petih letih pa se kaže trend rasti. Leta 2017 je prebivalec Slovenije porabil 113 kilogramov zelenjave, od tega slabih 83 kilogramov sveže.
Veliko zavržene hrane
Čeprav proizvedemo občutno manj hrane, kot je porabimo, pa Slovenci očitno še vedno nimamo primernega odnosa do hrane.Statistični urad je lani jeseni ob svetovnem dnevu hrane opozoril, da med komunalnimi odpadki še vedno konča kar 12 odstotkov vse hrane. Pri tem je zavržena hrana vsebovala še 35 odstotkov užitnih delov, z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane bi njihovo zavrženje lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, preostalih 65 odstotkov odpadne hrane pa je bilo neužitnih delov, še ugotavljajo na statističnem uradu. Vsak prebivalec Slovenije je po podatkih iz leta 2016 zavrgel povprečno 0,2 kilograma hrane na dan oziroma 74 kilogramov v celem letu.
