V skladu z dogovorom med vlado in sindikati so se namreč s 1. januarjem za en plačni razred višje uvrstile plače vsem zaposlenim v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev. Nekaterim javnim uslužbencem pa se bodo plače izboljšale še za enega, dva ali celo tri plačne razrede, a postopno do septembra 2020.
Posledice dogovorjenih dvigov so ocenjene na 308 milijonov evrov. Samo letos - z novembrom je predviden še drugi plačni razred povišanja, s septembrom pa tudi dvig dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo ter boljše vrednotenje razredniškega dela učiteljev - bodo javno-finančni odhodki višji za 153,7 milijona evrov.
Višje plače, višje cene
A še pred izplačilom prvega plačnega dviga so višje plače javnih uslužbencev botrovale nekaterim podražitvam. Cene oskrbnin so s 1. januarjem dvignili v več kot polovici domov za starejše. V nekaterih občinah so že, v drugih pa še nameravajo podražiti vrtce. Iz občin, ki naj bi po njihovih prvih ocenah zaradi zadnjega dogovora za plače morale zagotoviti dodatnih 17,238 milijona evrov, pa so vlado že pozivali k povišanju povprečnine z rebalansom proračuna.
Dvig plač javnih uslužbencev naj bi sprožil tudi nekatere pobude, povezane s funkcionarskimi plačami. Razpravo o tem naj bi koalicija odprla prejšnji teden, za popravke funkcionarskih plač pa naj ne bi bilo podpore.
Je pa vlada na seji minuli teden začela aktivnosti za uresničevanje zavez iz dogovora in stavkovnih sporazumov, ki jih je lani podpisala s sindikati. Imenovala je svojo skupino za usklajevanje predpisov s področja plač in za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Prav tako je imenovala pogajalske skupine za pogajanja o posameznih normativnih in tarifnih delih kolektivnih pogodb dejavnosti oz. poklicev.
V dogovoru in sporazumih so namreč predvideli, da bodo začeli usklajevanja sprememb krovne zakonodaje, tako plačnega zakona kot zakona o javnih uslužbencih, lotili pa naj bi se tudi odpravljanja morebitnih neupravičenih razlik v sistemih napredovanja med in znotraj dejavnosti.
Prav tako naj bi preučili določbe glede redne delovne uspešnosti in poskušali oblikovati kriterije, s katerimi bi postopek poenostavili in v večji meri dosegli, da so res nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Za področja zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene in babiške nege so predvideli roke za sprejem standardov in normativov. Vlada pa se je zavezala tudi, da bo začela pogajanja s sindikati o normativnih delih kolektivnih pogodb dejavnosti, ki normativnega dela ne vsebujejo.
