V primerjavi z drugimi evropskimi državami se po umrljivosti otrok in mladostnikov uvrščamo v tretjino držav z najnižjo umrljivostjo. »Kljub temu pa bi lahko še dodatno preprečili tretjino smrti, če bi stopnjo umrljivosti znižali na raven najvarnejših držav Evrope. To bi pomenilo, da bi letno preprečili smrti dveh otrok in petih mladostnikov,« v znanstveni publikaciji ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Precej slabše stanje od povprečja evropskih držav imamo zaradi prometnih nezgod in padcev. Po visoki umrljivosti in obolevnosti zaradi poškodb izstopajo predvsem najmlajši otroci in mladostniki.
Tvegano vedenje mladostnikov
Prav mladostniki se najpogosteje poškodujejo v prometu. V zadnjih šestih letih so v Sloveniji vsako leto v prometu umrli povprečno trije otroci in sedem mladostnikov, v bolnišnici pa je bilo zdravljenih 285 otrok in 311 mladostnikov, je zapisano v publikaciji.
Glavni vzrok za zdravljenje otrok in mladostnikov v bolnišnici so poškodbe zaradi padcev, ki predstavljajo tudi pomemben vzrok umrljivosti. V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija po številu tovrstnih smrti na 100.000 prebivalcev uvršča na visoko peto mesto.
V Sloveniji je bilo v zadnjih petih letih zaradi padcev v bolnišnici zdravljenih v povprečju 1862 otrok in 605 mladostnikov letno, umrla pa sta dva otroka oziroma mladostnika.
Pri slednjih so pogoste tudi utopitve v rekah, jezerih in drugih vodah v naravi, poškodbe zaradi padcev pri športnih aktivnosti in rekreaciji ter zastrupitve z alkoholom. Pri mladostnikih je lahko tveganje za poškodbe, še posebej pri fantih, povezano z njihovo neizkušenostjo, impulzivnim in tveganim vedenjem, kot so vožnja s preveliko hitrostjo, neuporaba varnostne opreme ali pitje alkohola, opozarja inštitut. Na tveganje pri fantih vpliva tudi negativen vpliv vrstnikov.
Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je med letoma 2011 in 2015 pri tretjini otrok, starih med 10 in 14 let, ki so bili hospitalizirani zaradi zastrupitve, to povzročil alkohol. »Zaradi zastrupitev sta bila v zadnjih petih letih v Sloveniji zdravljena letno povprečno 102 otroka in 59 mladostnikov, v letih 2010–2015 pa so umrli štirje mladostniki, od tega dva mladostnika zaradi zastrupitve z alkoholom in dve mladostnici zaradi zastrupitve z metadonom oziroma kokainom,« pojasnjujejo na inštitutu.
Revni v večji nevarnosti za opekline
Med bolj ogrožene zaradi poškodb spadajo najmlajši. Otroška razigranost lahko privede do poškodb otrok, radovednost pa do zastrupitve z različnim sredstvi. Na njihovo varnost vplivajo pogledi tudi staršev glede nadzorovanja otrok in uporaba varnostne opreme, a na tveganja vpliva tudi socialno-ekonomski položaje družine, pojasnjujejo na inštitutu za javno zdravje.
Tako je na primer večje tveganje otrok za opekline povezano z njihovim slabšim socialno-ekonomskim položajem, ugotavlja inštitut v znanstveni publikaciji. Z vročimi tekočinami se namreč pogosteje poškodujejo otroci iz družin z nizkim dohodkom in nizko izobraženimi starši.
Najmlajše otroke, v starosti do treh let, sicer najbolj ogrožajo predvsem utopitve v javnih in domačih bazenih ter v vodi v naravi, zadušitve s hrano, padci s postelje in drugega pohištva, zastrupitve z analgetiki, antipiretiki ali gobami. Pogoste so tudi poškodbe zaradi opeklin, ki jih povzroči stik z vročo hrano, pijačami in vodo.
Inštitut za varovanje zdravja svojo kar 161 strani dolgo publikacijo zaključuje z oceno, da je Slovenija uspešna na področju zagotavljanja varnosti otrok in mladostnikov v prometu, manj pozornosti pa so deležne poškodbe doma in v prostem času, med katere spadajo utopitve, zadušitve, padci, zastrupitve in oparine.
