Cerar je pojasnil, da je Venezuela država, v kateri je situacija zelo dramatična, ljudje pa so v zelo težki situaciji. Tam je huda ekonomska, socialna tudi humanitarna kriza. V petih letih se je izselilo tri milijone ljudi. Vemo, da se ne spoštujejo človekove pravice.
"Zato bom predlagal vladi, da prizna za začasnega predsednika Venezuele predsednika nacionalne skupščine Venezuele, gospoda Guaidoja, in to izključno z namenom, da (...) razpiše nove poštene, svobodne, demokratične volitve," je poudaril minister. Pojasnil je, da bo končno odločitev sprejela vlada. Ta naj bi, kot so na zunanjem ministrstvu pojasnili, predlog obravnavala najpozneje na četrtkovi seji.
"Dejstvo je, da gospod Maduro ni zmagal na takšnih volitvah. Zmagal je na volitvah, ki so bile nedemokratične, torej nepoštene, nesvobodne, netransparentne," je dejal. Zato se mora Slovenija pridružiti EU, tako da na eni strani pomaga humanitarno, na drugi strani, če bo potrebno, pa stopnjuje sankcije zoper sedanjega nosilca moči.
"Predvsem pa Slovenija tukaj mora odreagirati tako, kot je prav. Da torej zaradi pomoči ljudem, zato da se bosta v tej državi vzpostavili vladavina prava in demokracija ter da se bodo spet spoštovale človekove pravice, kot nosilca oblasti priznamo tistega, ki lahko in želi čim prej sklicati nove volitve. Da se vzpostavi legitimna oblast in da se v državo povrne mir, stabilnost in to, da ljudje ne bodo brez zdravil in hrane ter da ne bodo bežali ali se bali državnega nasilja, ker potem so kršene človekove pravice," je še poudaril Cerar.
Glede enotnosti EU je povedal, da je ta enotna v tem, da je v Venezueli huda humanitarna kriza, da prihaja do kršitev človekovih pravic ter da je Maduro nelegitimno in nedemokratično na oblasti in da je treba zadevo čim prej razrešiti z novimi volitvami in priti do legitimne oblasti.
"Ni pa EU kot celota pristojna oziroma doslej ni bila uveljavljena takšna praksa, da bi priznavala nosilce oblasti v posameznih državah. To se zdaj prepušča v odločitev posameznih držav," je dejal Cerar po zaprti seji odbora DZ za zunanjo politiko, na kateri so sicer obravnavali informacijo o poteku postopka na Sodišču EU zaradi hrvaškega zavračanja implementacije arbitražne razsodbe.
Predsednik OZP Matjaž Nemec (SD) pa je dejal, da se na nek način identificira z ministrom Cerarjem, po drugi strani pa si zastavlja celo vrsto drugih vprašanj. "Kot se je pod pretvezo demokratičnosti pristopilo do reševanja problematike v Ukrajini ali pa arabske pomladi oz. tistega, kar se je dogajalo leta 2014, ali pa reševanje težav v Siriji, se bojim in opozarjam, da bi lahko to pomenilo novo vrelišče v Južni Ameriki. Interesi so veliki," je opozoril. Dejstva so takšna, da je vodstvo v Venezueli očitno nesposobno vladati, pravi Nemec, ki pa se boji alternative.
Zavrnil ultimat
Potem ko je venezuelski predsednik Nicolas Maduro zavrnil ultimat, naj do nedelje razpiše demokratične predsedniške volitve, je danes približno polovica članic EU Guaidoja priznalo za začasnega predsednika. Med prvimi so ga priznale Španija, Velika Britanija, Francija, Avstrija in Nemčija.
Guaidoja, ki se je za začasnega predsednika Venezuele razglasil 23. januarja, so že na dan razglasitve priznale ZDA, sledilo je več držav v regiji.
Osemdnevni rok za razpis volitev so Maduru postavile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija, pozivu so se nato pridružile še Portugalska, Nizozemska, Belgija in Avstrija. Zaradi nedemokratičnih volitev mu odrekajo legitimnost položaja, priznavajo pa legitimnost parlamentu na čelu z Guaidojem in pričakujejo razpis predsedniških volitev, ki bodo omogočile čimprejšnjo vzpostavitev demokratično izvoljene oblasti.
