»Povsod uporabniki ob slovesu od svojih bližnjih tarnajo, kako jih zebe. Talno gretje, če je, očitno ne deluje dobro, radiatorji ne pomagajo, ljudje so zaviti v odeje, in to v 21. stoletju resnično ne gre. To je sramota za občino in koncesionarja – da nič ne ukreneta. Ne vem, zakaj ne kupita klimatskih naprav, ki bi pozimi grele, poleti pa hladile, saj je takrat problem obraten – vročina. Svojci pokojnika, ki najamejo vežico, bi z veseljem plačali dodatno ogrevanje oziroma hlajenje za tiste ure oziroma dan, ko uporabljajo vežico. Prek števca bi se dalo odčitati, koliko je kdo porabil, in bi poravnali stroške,« med drugim pravi Šentjernejčan.
Mrliška vežica v Šentjerneju ni tako stara, a je velika, visoka in brez izolacije, zato talno gretje ne zadostuje za dobro ogrevanje in uporabnike pozimi zebe. Občina obljublja rešitve.
V novomeškem podjetju Oklešen, pogrebne storitve, ki je s koncesijsko pogodbo zadolženo za izvajanje gospodarske javne službe urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti na območju občine Šentjernej, problem poznajo. Okoliščine je pojasnil vodja poslovalnice Vojko Oklešen, na šentjernejski občini pa je problematiko komentiral direktor občinske uprave Samo Hudoklin. Osrednja občinska mrliška vežica v Šentjerneju nima urejene izolacije. »Ogrevanje objekta je samo talno, kakršnakoli druga naprava za ogrevanje oziroma hlajenje ni bila predvidena, niti vgrajena. Talno gretje bi za ogrevanje zadostovalo, če bi bilo stalno vključeno na neko konstantno temperaturo, a to je povezano s stroški. Trenutno je elektrika strošek občine. S koncesionarjem se pogovarjamo, da bi to uredili letos,« je povedal Hudoklin. Oklešen je dodal, da k težavam z ogrevanjem prispeva tudi dejstvo, da ima vežica zelo visoke strope, na vrhu je steklena kupola. »Ko izvemo za nov pokop – če gre za žarne pokope, je to tudi tri dni prej –, takoj poskrbimo za ogrevanje, si pa svojci pomagajo tudi z dodatnimi električnimi radiatorji, a je še vseeno premalo,« pravi in poudarja, da rešitev ni v še več radiatorjih, »saj te lahko pripeljemo, težava je jakost toka, ki je prešibka, in bi lahko prišlo do izpada varovalk. V poštev bi prišli IR-paneli, ki se montirajo na strop, in tako bi se prostor segreval navzdol. Meni se sicer zdi boljša možnost klimatska naprava, ki bi pomenila tudi relativno nizko porabo energije, izpad varovalk ne bi bila težava, napravo pa bi prav tako uporabljali poleti za ohlajevanje prostorov.« Poudarja tudi, da bo to seveda strošek občine.
V OREHOVICI IR-PANELI
Kot mu je znano, v vežici v Gradišču težav z ogrevanjem ni, saj je tam nov poslovilni objekt, ki ima urejeno talno ogrevanje. Tako pravi tudi Hudoklin. Mrliška vežica v Orehovici pa je poseben primer. Je zelo stara in skromna – pridobili so jo leta 1984 z obnovo nekdanje »totenkamre«. Ravno ta čas občina tam dozidava sanitarije, kar je bil problem, a kot pove Hudoklin, je morala občina najprej poskrbeti za legalizacijo objekta in pridobiti gradbeno dovoljenje, zato je vse trajalo dlje. »Čeprav se je zadeva urejala skladno s projektom in v sodelovanju z gradbenim odborom, smo imeli na podlagi prijave tudi inšpekcijski nadzor, a projekt izvajamo,« pravi Hudoklin. V vežici za ogrevanje načrtujejo vgradnjo IR-panela, za prezračevanje pa vgradnjo stropnih ventilatorjev. V prihodnosti je predvidena novogradnja.
