Iz podatkov zaključnih računov smo preračunali, koliko so občine Spodnjega Podravja namenile za investicije in koliko za transferje posameznikom in gospodinjstvom. Slednje bi sicer zaradi lažjega razumevanja lahko imenovali tudi socialni transferji.
Gre za sredstva, ki jih občina namenja za plačevanje oskrbnin v domovih za upokojence in drugih socialnovarstvenih ustanovah, doplačilo varstva otrok v vrtcih, subvencije stanarin, šolske prevoze, štipendije, nagrade ob rojstvu otrok, denarne pomoči, štipendije, zdravstveno zavarovanje brezposelnih, pogrebnine, doplačilo za šolo v naravi, letovanje otrok, družinskega pomočnika in podobno.
V 19 občinah v regiji so stroški za naštete socialne transferje znašali 16,8 milijona evrov. Odhodki vseh občin za investicije pa so znašali 25,3 milijona evrov.
So v Gorišnici bogatejši ali je občina varčnejša?
Analiza podatkov je pokazala, da je največ denarja po prebivalcu v proračun prejela občina Žetale (1109 evrov). Hkrati je to občina, ki po prebivalcu največ namenja za socialne transferje (247 evrov). Preostale občine v regiji, ki za transferje posameznikom in gospodinjstvom po prebivalcu namenjajo največ denarja, so Sveti Tomaž (236), Središče ob Dravi (230), Videm (223), Ormož (220), Podlehnik, Trnovska vas in Majšperk (217) ter Cirkulane (210 evrov). Daleč najmanj po prebivalcu za ta namen potroši občina Gorišnica – 130 evrov. Sledi ji občina Zavrč s 164 evri. Zakaj in kako jim uspeva za socialne programe namenjati tako nizek znesek? »Občina Gorišnica se trudi na vseh postavkah porabljati sredstva racionalno in gospodarno, kar je razvidno tudi iz teh transferjev,« so bili kratki z odgovorom.
Največ so investirali v Ormožu
»V letu 2017 smo realizirali 13,5 milijona evrov odhodkov, od tega je bilo 5,6 milijona evrov namenjenih za investicije in 330.000 evrov za investicijske transferje,« so pojasnili na občini Ormož in dodali, da so bile »investicije financirane iz lastnih sredstev občine, pridobljenih sredstev po 23. členu ZFO-1 za sofinanciranje investicij (povratna sredstva 377.000 in nepovratna 251.000 evrov). V letu 2017 je občina prejela 322.000 evrov za sofinanciranje energetske sanacije javnih objektov iz evropskega in državnega proračuna.«
Zavrč ni knjižil vseh investicij
Na Občini Zavrč, za katero smo izračunali, da je leta 2017 za investicije glede na število prebivalcev porabila najmanj denarja, so pojasnili, da vseh izvedenih del (sanacije plazov) niso knjižili na postavki investicijski odhodki. Zato se realni znesek za investicije nekoliko razlikuje od knjigovodskega, prikazanega v zaključnem računu. »V letu 2017 smo za investicije porabili 361.000 evrov, od tega za investicijske odhodke in transferje 168.000 ter za sanacijo dveh plazov (Turški Vrh–Hrastovec in Hrastovec–Cilek) in izdelavo projektne dokumentacije za obnovo ceste Zavrč–Drenovec 193.000 evrov. V proračunu za leto 2017 smo imeli načrtovana tudi sredstva za investicijska projekta 'Na pomoč – U pomoč' in 'Halo, si za bike', ki pa nista bila izbrana za sofinanciranje, zato ju tudi nismo izvedli.«
