Največ sodb zaradi kršitev človekovih pravic oziroma kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah so lani izrekli Rusiji – 238. V povezavi s Slovenijo je bilo lani izrečenih deset razsodb, od tega je bila v petih primerih ugotovljena najmanj ena kršitev evropske konvencije. Od tega so se tri nanašale na kršitev pravice do poštenega sojenja, po ena pa na kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja ter pravice do svobode izražanja.
Po številu tožb pri vrhu
Proti Sloveniji je trenutno odprtih 88 primerov, s čimer je bolj pri dnu lestvice od skupno 47 držav. Tudi vloženih je bilo lani nekaj manj tožb – 274, kar je za sto manj kot leta 2017. Relativno gledano to pomeni 1,33 tožbe na 10.000 prebivalcev. »Največje« kršiteljice imajo ta indeks nižji. Rusija, proti kateri je bilo lani na ESČP vloženih več kot 12.000 primerov, ima ob 143 milijonih prebivalcev recimo indeks 0,85 vloženih tožb na 10.000 prebivalcev.
Niso mu zagotovili tolmača
ESČP v Strasbourgu je konec avgusta lani razsodilo, da je Slovenija kršila 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do pravičnega sojenja, ker litovskemu državljanu, obtoženemu ropa, ni zagotovila tolmačenja v litovski jezik. Litovskega državljana, ki živi v Sloveniji, so skupaj s še šestimi ljudmi aretirali marca 2002 v Sloveniji zaradi suma sodelovanja v bančnem ropu. Julija 2002 je bil obsojen na osem let in štiri mesece zapora, njegovo pritožbo so zavrnili. Sodniki ESČP so Litovcu prisodili 6400 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, za sodne stroške pa mu mora Slovenija povrniti 2500 evrov.
Primer Benedik
ESČP je aprila v razsodbi odločilo, da je Slovenija v primeru Benedik kršila 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Kot je razsodilo sodišče, slovenska policija v primeru Igorja Benedika ni pridobila sodnega naloga, da bi lahko prek dinamičnega IP-naslova pridobila ustrezne informacije. Sodišče je tudi razsodilo, da je zadostna ugotovitev o kršitvah Benedikovih pravic, in mu ni prisodilo nobene odškodnine za nematerialno škodo, so mu pa priznali 3522 evrov nadomestila za sodne stroške pred domačimi sodišči in ESČP.
Mirovni inštitut proti državi
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v primeru tožbe Mirovnega inštituta proti Sloveniji ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja. Upravno sodišče namreč inštitutu, ki se je pritožil zaradi zavrnitve na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ni omogočilo ustne obravnave, so sporočili v Strasbourgu. Sodišče je tako ugotovilo, da sojenje ni bilo pošteno, in je zaradi kršitve 6. člena konvencije Mirovnemu inštitutu prisodilo 4800 evrov odškodnine ter povrnitev stroškov v višini 4000 evrov. Mirovni inštitut je sicer na podlagi ocene premoženjske škode zahteval odškodnino v višini približno 1,871.000 evrov. Ta naj bi nadomestila sredstva, ki bi jih inštitut prejel, če bi bil na razpisu uspešen.
Kršili Čeferinovo pravico do svobode izražanja
Evropsko sodišče za človekove pravicev v Strasbourgu je odvetniku Petru Čeferinu, ki je bil v Sloveniji dvakrat kaznovan zaradi žaljenja sodišča, prisodilo odškodnino. Kot je namreč ugotovilo, mu je bila kršena pravica do svobode izražanja. Tožba, ki jo je Čeferin vložil na sodišče v Strasbourgu, zadeva dvakratno denarno kazen, ki jo je prejel zaradi žaljenja sodišča, zlasti sodnih izvedencev, med sodnim procesom proti moškemu, ki ga je leta 2004 branil obtožb trojnega umora. Sodniki so Čeferinu prisodili 800 evrov denarne odškodnine, ki se nanaša zgolj na prvo kazen, saj druge ni plačal. Poleg tega so mu na podlagi nepremoženjske škode, ki jo je utrpel s kršitvijo 10. člena konvencije, namenili dodatnih 2400 evrov odškodnine. Za stroške mu mora biti povrnjenih 3000 evrov.
52 tisočakov zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja
ESČP je oktobra razsodilo tudi v več let starem sporu med podjetjem Pro Plus in Slovenijo. Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine. Vrhovno sodišče je pozneje sporočilo, da je argumentacija ESČP neprepričljiva, s čimer je sprožilo številne odzive predvsem med pravniki.
