Maja lani je Slovenijo pretresla zgodba tedaj 28-letnega Damirja Ćemana iz Logatca. Več ur je zaradi zapleta pri vstavitvi stome na bolniški postelji nepokreten ležal v neznosnih bolečinah, z 39 stopinj vročine, zdravniške pomoči pa ni bilo od nikoder. O dogodku, ki je pokazal na vso bedo slovenskega zdravstva, je javnost obvestil Damirjev brat Samir. Bratovo trpljenje je posnel s telefonom in ga objavil na družbenem omrežju Facebook, in tako se je posnetek kot blisk razširil po vsej državi. Javnost je bila ogorčena.
Vsa beda zdravstva
S kliničnega centra je ob dogodku prišlo le suhoparno pojasnilo: »Do omenjenega zapleta je prišlo, ko je bil potreben poseg, ki ni s področja nevrokirurgije in ga je opravil zdravnik specialist za to področje. Ker je po posegu prišlo do težav, ni bilo mogoče posredovanje specialista s tega področja.« Tako je Damir pred očmi najširše javnosti v nepredstavljivih bolečinah na pomoč čakal kar pet ur. Kljub zapletu je družina Damirja Ćemana pohvalila skrb in zavzetost zdravstvenega osebja nevrološke klinike. Kritike in ogorčenje so leteli na celoten zdravstveni sistem, ki trpi hudo pomanjkanje ter zdravnikom in ostalim zaposlenim v zdravstvu ne omogoča normalnih razmer za delo.
Izgubljen boj
V soboto pa je iz kliničnega centra v Ljubljani prišla novica, da je Damir izgubil bitko za življenje. Umrl je po 30 mesecih agonije, ki so jo povzročili pooperativni zapleti po odstranitvi benignega tumorja z možganov. V soboto ob petih je preminil zaradi zastoja srca. Damirja so zaradi tumorja prvič operirali 11. julija 2016 in nato še enkrat tri dni kasneje. Po drugem posegu so se pojavili pooperativni zapleti in njegovo stanje se je hudo poslabšalo. Nikoli več ni spregovoril ali hodil, tudi premikanje drugih udov je bilo močno oteženo. Zdravnikom ni uspelo določiti, česa vsega zaveda in česa ne, a jasno je bilo, da čuti bolečino, o čemer je pričal tudi posnetek, ki ga je objavil njegov brat. Družini izrekamo iskreno sožalje.
