Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) se je 1. januarja rodilo 7552 prebivalcev Slovenije, 31. decembra pa 4731. Opomnili so, da tolikšna razlika v številu rojstev med tema dvema dnevoma ni prav nič naravna: »Tako ogromne razlike v številu rojstev na posamezni dan v letu ni med nobenima drugima sosednjima datumoma. Vzrok za to je bilo (v preteklosti) prestavljanje uradne registracije (prijave) rojstva otroka z zadnjih dni leta na prvi dan novega leta. To je bilo večinoma mogoče toliko časa, dokler se je večina otrok rojevala doma in dokler prijave rojstva ni opravljala uradna ustanova.«
Prelomnico so pomenila 50. leta prejšnjega stoletja. Leta 1952 je delež rojstev v porodnišnici znašal 54 odstotkov, leta 1975 pa že 99 odstotkov. S povečevanjem deleža otrok, rojenih v porodnišnicah, se je možnost prijave nepravega datuma rojstva otroka zmanjšala. Na Sursu so poudarili, da navajanje nepravega datuma ni bilo le kaprica: »Starši so to takrat počeli iz zelo praktičnih razlogov: fantje so šli tako pozneje služit vojaški rok, otroci so šli leto pozneje v šolo.«
Največ rojstev v petek, najmanj v nedeljo
Po letu 1970 sta se števili prebivalcev, rojenih na starega oziroma novega leta dan, približno izenačili. Na Sursu so dodali, da razlik v številu rojstev ne opažajo samo med zadnjim dnem starega in prvim dnem novega leta: »Podobno velja (le v manjšem obsegu) za rojstne dni prebivalcev na zadnji dan meseca oziroma prvi dan naslednjega meseca.«
Iz statistike rojstev smo izbrskali še nekaj zanimivosti. Največ otrok se v povprečju rodi v petek, najmanj pa v nedeljo. V Sloveniji se je leta 2017 51 otrok rodilo na materin, 62 pa na očetov rojstni dan. Posebno »smolo« ima 1336 prebivalcev Slovenije – rodili so se 29. februarja, tako da se rojstnodnevne torte razveselijo le na vsaka štiri leta …
