Preveriti morate sami
Če zaposleni sumi, da zanj prispevki niso bili obračunani in plačani, lahko pri davčnem organu to že več let preprosto preveri tudi sam. Vlogo za pridobitev teh podatkov lahko vloži pri Fursu kadarkoli.
Od svoje plače redno zaposleni (oziroma zavarovanec) po zakonu da 15,5 odstotka. Tu ni problemov. Nato bi moral 8,85 odstotka delavčeve osnove primakniti še delodajalec. Tu so težave.
Do leta 2007 zaposleni niso mogli niti preveriti, ali jim delodajalec te prispevke plačuje. V to smer se je podjetja z uzakonitvijo glob začelo spodbujati šele leta 2017. Za marsikaterega zaposlenega pa še danes ni samoumevno, da njegovi šefi dajejo na stran za »ta pravo penzijo«. Za naš primer smo vzeli zakonsko določen odstotek prispevka za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, čeprav je teh prispevkov več. A prav zaradi tega so marsikateremu zaposlenemu izračunali nižjo pokojnino, kar je seveda ugotovil šele ob upokojitvi.
Gre seveda za famozni »bruto bruto«, kot nekatera podjetniška združenja kritizirajo in vrednotijo pravi strošek dela, kot ga vidijo na svoji strani. A bolj brezvestni, ali vsaj neuspešni podjetniki, se lahko med prvimi izognejo prav temu strošku.
Praksa se izboljšuje, ugotavljajo na Finančni upravi RS (Furs). Delodajalec mora namreč Fursu posredovati tako imenovani REK-obrazec in teh je pravočasno oddanih vse več in več. Potem ko je bilo septembra lani 39.678 neoddanih obrazcev za leto 2016, jih je bilo v letošnjem oktobru za leto 2017 še 24.797. To pomeni zmanjšanje za 37,5 odstotka v letu dni. Leta 2013 so začeli nepredlagatelje REK-obrazcev objavljati tudi na svojih spletnih straneh in od tedaj se je ta seznam skrajšal za že 56 odstotkov.
Zaposleni včasih sploh ni vedel
Ker so se v času gospodarske krize pogosto pojavili dvomi o izpolnjevanju te obveznosti, je bila namreč z davčno reformo v letu 2007 v zakon o davčnem postopku s krajšim prehodnim obdobjem zapisana določba, po kateri mora davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkriti podatke o prispevkih za socialno varnost, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba. Na leto o integriteti svojega delodajalca podvomi več kot 12.000 zavezancev.
Globe: tolažba za proračun, ne za zaposlenega
Kot dokazilo o plačanih prispevkih morajo podjetja Fursu predložiti obračune davčnega odtegljaja (REK-obrazce), iz katerih je razvidno tudi plačilo davka za dohodke, od katerih se izračunava akontacija dohodnine oziroma dohodnina z davčnim odtegljajem.
Zadnji poskus v smeri strožje regulative je bil lani, v prejšnjem sklicu državnega zbora. Skupina poslancev SD in Desusa je v zakonodajni proces vložila predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidnem zavarovanju. Pravila so želeli spremeniti tako, da bi se na računih podjetij zgodila izvršba, če ne bi plačevala prispevkov.
Stranki SMC predlog ni dišal. Argumentirala je, da bi s tem sistem postal preveč zapleten. Da bi bilo treba spreminjati tudi preveč drugih zakonov. V zakonodajo so poslanci namesto instituta izvršbe nato vpisali globo. Finančna uprava tako kaznuje delodajalca, ki ne predloži REK-obrazca, z globo od 3000 do 20.000 evrov. Manjše globe so predvidene tudi za fizične osebe in odgovorne osebe. Dobra tolažba za državni proračun, malce slabša za osmoljenega delavca.
