»Takoj na začetku vas prosim, da po končani 19. seji kolegija ostanete za nekaj minut v tem prostoru, da bomo imeli kratek delovni posvet. Bo zelo kratek, obljubim,« je v torek dopoldne predsednik državnega zbora Dejan Židan poprosil vodje poslanskih skupin, ki so se zbrali na kolegiju. Glas je bil veder, tema, o kateri se je želel pogovoriti, pa bi morala biti prijetna in hitro zaključena, kajti le kdo si ne bi želel višje plače?
Nasprotovanje
A kot kaže, se je uštel. Predlog strokovnih služb državnega zbora, ki predvideva, da bi si poslanci plače še pred novim letom dvignili za en plačni razred in nato naslednje leto še za enega, je pri nekaterih poslancih in poslankah naletel na nasprotovanje. Poslanci Levice in LMŠ so bili proti. V največji koalicijski stranki namreč menijo, da čas ni primeren in da bi se stranke morale bolj posvetiti rebalansu proračuna kot lastnim plačam, pri Levici pa menijo, da so njihove plače dovolj visoke in da ob prejemkih, ki jih imajo, ne trpijo nikakršnega pomanjkanja.
3661 evrov je osnovna plača poslanca.
Vse ostale parlamentarne stranke, SD, SMC, SAB, SDS, NSi, Desus in SNS, so se zavzele za zvišanje prejemkov poslancev za od 140 do 180 evrov bruto na mesec. Med tistimi, ki so najbolj goreče zagovarjali dvig plač, so bili po naših informacijah predstavniki SD in SDS, ki so kot razlog med drugim navedli tudi to, da zaradi nizkih plač trpi njihov ugled. Poleg tega menijo, da če so si s stavkami višje plače priborili v celotnem javnem sektorju, bi lahko zvišanje veljalo tudi za njih.
Plače
Osnovne plače poslancev in poslank se glede na to, v katero kategorijo spadajo, gibljejo med 3700 in 5100 evri bruto oziroma med 2200 in 3000 evri neto brez dodatkov, potnih stroškov in malice. Koliko kdo dobi, je odvisno od tega, v katero od petih plačnih skupin spada. Najbolje so plačani poslanci prve skupine, to so vodje poslanskih skupin, ki imajo več kot 20 poslancev; v tem mandatu je to le Danijel Krivec, vodja poslanske skupine SDS. V drugi skupini so vodje poslanskih skupin, ki imajo do vključno 20 poslancev, in poslanci, ki predsedujejo kateremu od delovnih teles državnega zbora. V tretjo skupino spadajo namestniki vodij poslanskih skupin, v četrto podpredsedniki delovnih teles DZ in v zadnjo, peto skupino običajni poslanci.
Za zaprtimi vrati
Kot smo izvedeli, vsa dogovarjanja o statusu poslancev, njihovih prejemkih in privilegijih potekajo za zaprtimi vrati, da bi se preprečilo nepotrebno obrekovanje. Med poslanci obstaja dogovor, da si plače zvišajo le takrat, kadar se s tem strinjajo vsi. Pred tokratnim poskusom so nazadnje o tem govorili neposredno po konstituiranju zadnjega sklica državnega zbora, ko je predlog podal Matej Tonin, a je bil zavrnjen. Tonin tokratnega predloga ni želel komentirati.
