Potujoče trikotničarke lahko upočasnijo plovila, potopijo navigacijske boje in zamašijo cevi. Lahko tudi ustavijo vodne ali celo jedrske elektrarne? Potujoče trikotničarke so domorodne v Kaspijskem jezeru, Črnem in Azovskem morju ter v spodnjih odsekih rek, ki se izlivajo vanje. Kako so torej pripotovale več tisoč kilometrov daleč, v Podravje?
Marijan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore je v brošuri Velike školjke celinskih voda Slovenije pojasnil: »Vodni organizmi se po morju in celinskih vodah širijo predvsem z ladjami – bodisi se pritrjajo na ladijski trup bodisi so prisotni v balastni vodi, s katero se zagotavlja plovnost ladij brez tovora.« Dodal je, da so trikotničarke v zahodno Evropo prišle pred več kot dvesto leti, a to ni bila njihova prva kolonizacija: »Območje zahodne Evrope so te školjke naselile enkrat že pred ledeno dobo.« Ob koncu prejšnjega stoletja so srečno prispele tudi v Severno Ameriko.
Kje so jih opazili
Širjenje potujočih trikotničark v Sloveniji je razmeroma dobro dokumentirano, je povedal Govedič: »Uradno so jih prvič zabeležili leta 1993 v Dravi pri Mariborskem otoku, so se pa ribiči na mariborskem Lentu nad njimi pritoževali že najmanj pet let prej. Zdaj so razširjene po celotni reki Dravi in vzporednih kanalih hidroelektrarn (HE) Zlatoličje in Formin.«
Pred nekaj leti so trikotničarke prvič opazili tudi v Blejskem jezeru, potapljači jih tam odtlej vsako leto odstranjujejo, pa v Velenjskem jezeru ... Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so letos prejeli informacijo, da so se školjke pojavile še na spodnji Savi, na objektih HE Brežice in Krško. O tem so morali obvestiti Upravo RS za jedrsko varnost, saj Nuklearna elektrarna Krško vodo za hlajenje zajema prav iz jezera HE Brežice …
V čem je težava
Ocenjujejo, da so trikotničarke samo v Združenih državah Amerike povzročile že za stotine milijonov dolarjev škode. Nekaj elektrarn so morali zato prisilno zaustaviti.
Potujoče trikotničarke naravnih sovražnikov pri nas praktično nimajo, razmnožujejo pa se izjemno hitro. S posebnimi nitmi se lahko pritrdijo na katerokoli naravno ali umetno površino: kamne, potopljena drevesa, trupe plovil, boje, grajene vodne objekte ... Prijemajo se tudi druga druge in tako na debelo prekrijejo vse pod seboj, s čimer zadušijo druge školjke in živali. Kjer je dno mehko in zanje torej manj primerno, se oprimejo tudi domorodnih vrst školjk.
A ekonomsko najbolj skrb vzbujajoč je njihov vpliv na različne vodne objekte (hidroelektrarne, zapornice), kjer hitro zamašijo cevi oziroma zmanjšajo vodni pretok. Na MOP so razkrili: »Ocenjujejo, da so trikotničarke samo v Združenih državah Amerike povzročile že za stotine milijonov dolarjev škode.« Nekaj elektrarn so morali zato prisilno zaustaviti.
Ni razloga za paniko
Školjke trikotničarke so opazili tudi na objektih Dravskih elektrarn Maribor (DEM); na jezovnih pregradah (predvsem v hladilnih sistemih) in na brežinah dovodnih kanalov. »Na betonskih elementih jezov in asfaltiranih oblogah dovodnih kanalov kolonije školjk še ne pomenijo večje ovire in jih trenutno sistematično še ne odstranjujemo – odstranjuje jih vzdrževalno osebje s čiščenjem v času rednih letnih revizij agregatov. Po dosedanjih raziskavah in ugotovitvah je odstranjevanje školjk možno samo fizično, brez kemičnih dodatkov,« so pojasnili v DEM.
