Stebrni udar
Do "faleršusa", kot mu pravijo knapi, pride ob hipni sprostitvi nakopičenih napetosti v določenem delu rudniškega nahajališča. Med glavnimi vzroki zanje so nesistematično odkopavanje in puščanje raznih stebrov. Nekoč z njimi niso imeli takšnih težav, saj je bila jama bolje raziskana.
Ko se je zagovarjalo investicijo v šesti blok Termoelektrane Šoštanj (Teš), smo poslušali o delovnih mestih, ki bodo v Premogovniku Velenje (PV) tako ohranjena. In da Šaleška dolina natanko ve, kaj mora delati naslednjih 40 let, da bo Sloveniji priskrbela eno tretjino električne energije, smo tedaj poslušali direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika, ki se je pri tem skliceval na nemško energetiko.
Besede, ki so bile tedaj izgovorjene z avtoriteto dostopa do vednosti o stanju na energetskem trgu, se zdaj seveda zdijo smešne. Optimistične špekulacije o tem, zakaj izvesti investicijo v TEŠ, so temeljile na predpostavki, da se bodo cene elektrike višale.
Breme valijo po jami navzdol
»Preden so se odločili za izgradnjo 600-megavatnega bloka, je bilo planirano, da se bo premog odkopaval do leta 2025. S samo izgradnjo B6 so določeni obljubili, da se bo v Velenju odkopavalo do leta 2054. Osebno menim, glede na zaveze podnebnega sporazuma in predvsem na geomehanske razmere (zmanjšana varnost), ki so posledica preintenzivnega odkopavanja, da se bo odkopavati prenehalo mnogo prej,« pojasnjuje Asmir Bečarević, predsednik Sindikata delavcev rudarstva in energetike (SDRES).
Zdaj je namreč uradno: v Premogovniku Velenje (PV) je 200 zaposlenih preveč. Uprava družbe pod vodstvom Ludvika Goloba napoveduje znižanje stroškov dela za najmanj 10 odstotkov, že zdaj pa ne izključuje možnosti, da ne bodo za pet odstotkov padle tudi plače. Prvega reza knapi še ne bodo videli na plačnem listu, opazili pa ga bodo ob upokojitvi. Uprava namreč razmišlja, da bi premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v prihodnje plačevala le v višini 50 odstotkov.
»Poskušajo vzeti tam, kjer mislijo, da bo zaposlene najmanj bolelo. Hkrati imajo težave z upokojevanjem. Tudi to kaže na kratkovidnost poslovodstva,« ocenjuje Bečarević.
Pri celotni zadevi PV nima glasovalne pravice, saj njegov lignit išče samo en kupec, to je TEŠ, po ceni 2,75 evra na gigadžul, ki na trgu ni konkurenčna. Dogovorjeno ceno bi sicer lahko dvignili, a to naj ne bi bilo mogoče, saj bi to načelo poslovanje Teš, ki se že tako giblje v rdečih številkah. Samo lani je izguba znašala 30 milijonov evrov, prihodnja leta ne bo nič bolje. Holdingu slovenskih elektrarn (HSE) redistribucija znotraj sistema ne diši najbolj, izgube enih so namreč dobički drugih.
Donosnejša rešitev: premog uvažaj
Benificiran staž
V pokoj po 20 letih? Knapi so nekoč uživali velik ugled, s katerim je prišel tudi benificiran staž, s katerim so se upokojevali po 20 letih delovne dobe. To je davna zgodovina. Knapovski kruh s sodobnimi odkopnimi metodami ni več tako trd kot nekoč, vendar so rudarji vse pogosteje izpostavljeni nevarnosti stebrnih udarov.
Domnevni interesi uvoznikov premoga, ki so se do zdaj odpravljali kot nekakšna teorija zarote, pa bodo na koncu morda le realizirani. V Premogovniku Velenje preprosto ni več lignita – tehnično sicer je, vendar se nahaja v takšni globini in je tako težko dostopen, da njegov izkop ni ekonomsko tehten. Nekdanji direktor PV Franc Žerdin je že pred leti opozoril, da so nekoč odkopavali samo dobro raziskane predele sloja – takšne razbremenjene hribinskih pritiskov.
Zdaj so velenjskemu rudniku podaljšali življenjsko dobo – tako morajo nove odkopne trase iskati v predelih, obremenjenih z velikimi geomehanskimi pritiski – stebrni udari so zato pogostejši. Denarja za opremo in raziskave, s katerimi bi jih nevtralizirali, pa ni in ga ne bo.
Do 10 odstotkov črnega premoga
Okoljevarstveno dovoljenje Tešu že dopušča uvoz premoga. V dopolnitvi leta 2014 so dopustili mešanje velenjskega lignita z uvoženim črnim premogom. A le do deset odstotkov. Za uvožen premog je pripravljena tudi tehnologija šestega bloka, saj je bila s francoskim Alstomom leta 2007 podpisana rezervacijska pogodba za dobavo primerne tehnološke opreme. V njej je bilo predvideno tudi od šest- do osemodstotno mešanje lignita s črnim premogom iz Indonezije.
Denar je, le za rudarje ne
»Rudarji smo ujetniki trgovcev in lobistov, smo pa med prvimi v verigi proizvodnje električne energije v RS in prvi v verigi zagotavljanja njene zanesljive proizvodnje,« pravi Bečarević, ki vidi veliko rezerv. »Ne pozabimo, da je samo družba HSE v letu 2017 imela celotnih prihodkov za kar 1,6 milijarde evrov. Poudarjam, da so si trgovci el. energije v letošnjem letu izplačevali milijonske dobičke.«
Denar torej je, in bo, vendar se na energetski sistem ne gleda kot na celoto, temveč morajo njegovi podsistemi proizvajati izgubo, če naj drugi ohranijo svoj dobiček.
