Brezposelnost
Stopnja anketne brezposelnosti se je v tretjem četrtletju še znižala in dosegla pet odstotkov, kar je najmanj po letu 2008. V tretjem četrtletju je bilo 52.000 anketno brezposelnih, kar je 20,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Na Brdu pri Kranju so najvplivnejši slovenski gospodarstveniki na srečanju, ki je potekalo le dan pred odločanjem poslancev o povišanju minimalne plače, opozorili, da ima Slovenija v Evropski uniji najmanjšo razliko med minimalno in povprečno plačo, je v Odmevih poročala nacionalna televizija. To preprosto ne drži.
V Evropski uniji ima institut minimalne plače na ravni države od 28 članic zakonsko uveljavljenih 22 držav, medtem ko v Avstriji, na Danskem, Finskem, na Cipru, v Italiji in na Švedskem minimalno plačilo določajo kolektivne pogodbe.
Slovenija ima zakonsko deveto najvišjo minimalno plačo v Evropski uniji. Najmanjše razlike med minimalno in povprečno neto plačo nima Slovenija, temveč Nizozemska, kjer ta znaša 150 odstotkov, medtem ko imajo največjo razliko v Španiji (238 odstotkov). Slovenija se na tej lestvici uvršča na osmo mesto (166 odstotkov), manjšo razliko imajo poleg Nizozemske še v Belgiji, Grčiji, Veliki Britaniji, Franciji ter na Irskem in Portugalskem. Povprečje bruto minimalne plače v 22 državah sicer znaša 876 evrov, neto pa 732 evrov, medtem ko slednja v Sloveniji trenutno znaša 638 evrov.
Gradovi v oblakih
Če smo od politikov navajeni številnih političnih obljub, ki v veliki večini niso nikoli izpolnjene, bi od gospodarstvenikov, posebej ob vse glasnejših opozorilih o ohlajanju gospodarstev na svetovni ravni, pričakovali bolj »trezen« pristop.
Gospodarstveniki niso navdušeni nad povišanjem minimalne plače, še manj nad izključitvijo dodatkov, kot je na primer dodatek na delovno dobo iz te postavke. Ob tem opozarjajo na znake ohlajanja gospodarstva, na katere pa očitno hitro pozabijo v naslednjem trenutku, ko napovedujejo ukrepe gospodarstva za doseganje odličnosti.
Tako so si na sredinem, že 13. vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju med drugim postavili naslednje cilje: do leta 2025 doseči 60.000 evrov dodatne vrednosti na zaposlenega, povečati izvoz na 50 milijard evrov letno in ustvariti 2300 evrov povprečne mesečne plače.
Če pogledamo le cilje glede plače, bi se morala v naslednjih šestih letih bruto plača zvišati za 668 evrov oziroma 111 evrov na leto. Za primerjavo naj navedemo, da je povprečna bruto plača pred 12 leti znašala 1175 evrov, torej 457 evrov manj, kot je danes.
Slovenija je lani po podatkih statističnega urada izvozila za dobrih 28 milijard evrov blaga, torej bi morali do leta 2025 skoraj podvojiti izvoz. Ob napovedih glede ohlajanja svetovnega gospodarstva takšni cilji bolj spadajo v sfero znanstvene fantastike.
Gospodarstveniki sicer priznavajo, da je cilj glede povprečne plače optimističen, a uresničljiv. Postavljene cilje bi gospodarstveniki dosegli s povečanjem učinkovitosti javnega sektorja, spremembo dohodninske lestvice v korist neto prejemkov, usklajevanjem izobraževanja in usposabljanja na delu z razvojnimi spremembami na trgu dela, razvojem trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti, pridobivanjem zaupanja in spremembo regulative, vzpostavitvijo okolja za domače in tuje talente ter okrepitvijo menedžerskih praks.
»Mislim, da je realen cilj, vendar so danes vsi pozabili, da se gospodarstvo v Evropski uniji že ohlaja. Tu ni bilo nobenega govora. Če pa pogledate, kaj se dogaja na borzah – apetiti se bodo morali zelo zmanjšati,« je za nacionalno televizijo opozoril direktor podjetja Aquafilslo Denis Jahić.
Do odličnosti z delom upokojencev?
Zaradi pomanjkanja delovne sile pa je direktorica podjetja Varis Sabina Sobočan za TV Slovenija ocenila, da bi se moralo upokojencem omogočiti, da bi delali. Namesto zaključka postavimo vprašanje, ali je upokojitev namenjena temu, da se ljudje po 40 letih delovne dobe veselijo kakovostnega upokojenskega življenja ali da se veselijo, da bodo lahko še naprej delali. Najbolje očitno kar do smrti, da bomo lahko dosegali gospodarsko odličnost.
