V UKC Ljubljana se bojijo, da bo organizacijska sprememba v delu sobotne dežurne službe v zdravstvenem domu povzročila (pre)veliko obremenitev prostorov in morebitno izpostavljenost sicer nepotrebnim tveganjem za bolnike in zaposlene.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so pojasnili, da odločitev o ukinitvi ene od dveh ljubljanskih lokacij dežurne zdravniške službe v Ljubljani ni bila sprejeta skupaj z njimi. Ocenjujejo, da se bo zaradi ukinitve dežurstva na Metelkovi število obiskovalcev nujne medicinske pomoči pri njih povečalo za 100 ali celo več, in to ravno v času pričakovanega povečanja okužb dihal in gripe.
Kot so pojasnili, so vodstvu Zdravstvenega doma Ljubljana predlagali zamrznitev ukinitve dežurstva na Metelkovi. Po njihovem mnenju bi bilo namreč bolje počakati, da minejo sezonsko najbolj obremenjeni meseci. Poleg tega je UKC Ljubljana tudi pred skorajšnjim začetkom tretje faze gradnje objekta diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) oz. kirurškega dela urgence. Tudi zato bi bilo po mnenju UKC Ljubljana z organizacijsko spremembo bolje počakati, da bi bilo jasno, kaj gradbeni posegi prinašajo za siceršnje redno delo v urgentnem bloku.
Prihajajo tudi zaradi težav z nespečnostjo
A v zdravstvenem domu, ki izvaja nujno medicinsko pomoč tudi v prostorih urgence v UKC Ljubljana, stojijo za svojo odločitvijo. Pravijo, da ne pričakujejo tolikšnega povečanja števila sobotnih obiskovalcev na urgenci kot v UKC Ljubljana. Na Metelkovi so v sobotnih dežurstvih beležili od 100 do 110 obiskov, verjamejo pa, da vsi ti ne bodo prihajali tudi na urgenco na Bohoričevo, predvsem zaradi razlogov, zaradi katerih so mnogi doslej obiskovali dežurnega zdravnika.
Kot so pojasnili, k njim v dežurno službo ob sobotah prihajajo ljudje zaradi respiratornih in drugih vnetnih obolenj, težav z uriniranjem z vročino ali brez, prevez, a tudi zaradi težav z nespečnostjo in nevrozo, ker želijo pridobiti drugo mnenje o svojih težavah, da bi dobili recept za zdravila iz svoje redne terapije, zaradi zaskrbljenosti zaradi manjših zdravstvenih težav pred predvidenim dopustom in prazniki. Le majhen delež teh obiskov pa dejansko sodi v dežurno službo.
Ocenili so, da bo službo nujne medicinske pomoči na Bohoričevi po novem tudi ob sobotah obiskovalo približno toliko bolnikov ali kaj več kot ob nedeljah in praznikih, ko je Bohoričeva že tako edina delujoča. Zagotovili so, da bodo število zdravnikov in medicinskih sester, torej dežurnih timov, za sobotna dežurstva tudi ustrezno povečali oz. okrepili.
Kot so še pojasnili v Zdravstvenem domu Ljubljana, v zadnjem času beležijo še večji pritisk na službo nujne medicinske pomoči oz. dežurno službo, kar pripisujejo podaljševanju čakalnih dob v zdravstvu, saj ljudje skušajo na ta način hitreje priti v zdravstveni sistem in hitreje rešiti svoje zdravstvene težave. Tudi zato v ljubljanskem zdravstvenem domu, podobno kot v mnogih zdravstvenih zavodih po državi, že nekaj časa zaračunavajo nenujne obiske dežurne službe oz. urgence.
