Slovenija in Hrvaška sta se včeraj dogovorili o skladiščenju visokoradioaktivnega porabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), je povedal vodja hrvaškega zavoda za radiološko in jedrsko varnost Saša Medaković. Odpadki bodo v Krškem ostali do konca obratovanja elektrarne leta 2043. Hrvaška ima sicer še pet let časa, da v skladu z mednarodno pogodbo poskrbi za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz NEK, ki jih od začetka obratovanja elektrarne skladiščijo v začasnem skladišču ob nuklearki.
Prostora ni
A v Poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2016, ki je bilo objavljeno julija lani, je med drugim zapisano: »Zaradi naraščajoče zamude s tem projektom (izgradnja odlagališča v Vrbini, op. p.) se povečuje problem v Nuklearni elektrarni Krško, saj jim na lokaciji zmanjkuje prostora za skladiščenje radioaktivnih odpadkov. V treh do štirih letih bodo vse kapacitete zapolnjene, in če takrat ne bo odlagališča, kamor bi te odpadke odpeljali, elektrarna ne bo mogla več obratovati.« Tudi na seji parlamentarnega odbora za infrastrukturo, ki je bila pred dobrim mesecem dni in na kateri so obravnavali poročilo za leto 2017, je bilo ponovno izpostavljeno, da Slovenija nima rešitve za odlaganje visokoradioaktivnih odpadkov po letu 2021.
Gradnje še ni na vidiku
Na lokaciji gradnje odlagališča v Vrbini je medtem vse popolnoma mirno. Pripravljalna dela so zaključili lani, a delovni stroji so utihnili. Če bi želeli ujeti začrtane roke in v letu 2021 začeti vsaj poskusno delovanje, bi morali gradnjo začeti letos. A ne bodo. Iz agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki so nam pojasnili, da so letos pripravljali vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja in nadaljujejo pripravo projektne dokumentacije za izvedbo. Poteka presoja vplivov odlagališča na okolje, izvedena pa bo tudi presoja čezmejnih vplivov. »Predvidoma bo gradbeno dovoljenje za odlagališče NSRAO pridobljeno v letu 2019, potem naj bi se začela gradnja, ki bo po načrtih trajala tri leta,« pravijo v agenciji.
Lovljenje rokov
Torej, čeprav se nobena od okoljskih nevladnih organizacij ne bo pritožila na mnenje agencije za varstvo okolja in čeprav se nobeden od neizbranih izvajalcev ne bo pritožil na rezultate razpisov, ki še prihajajo, in bodo vsa dela končana v rokih, bo odlagališče začelo poskusno delovati šele leta 2022. Res je sicer, da ima naša vlada glede na mednarodno pogodbo časa za izgradnjo do leta 2023, a kaj ko bo do takrat zmanjkalo prostora v NEK, kjer veliko večino odpadkov skladiščijo zdaj.
Stisnjeni v kot
Ob tem nezgrajeno odlagališče že vrsto let ponujamo našim sosedom, ki pa sodelovanje v investiciji zavračajo, uradno zato, ker niso prepričani, da gre za varen projekt. Poleg tega bi radi Hrvati v Vrbini odlagali vse svoje radioaktivne odpadke, in ne samo tistih, ki nastajajo v NEK, znebiti se želijo tudi milijonskih okoljskih nadomestil, ki jih zaradi bližine nuklearke prejemata občini Krško in Brežice, ne nazadnje pa zahtevajo, da v skoraj 200 milijonov evrov vredni investiciji sodelujejo tudi hrvaška podjetja in strokovnjaki.
