Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z direktoratom za letalski in pomorski promet danes javno naznanilo začetek enomesečne javne razgrnitve študije variant z utemeljitvijo rešitve in okoljskega poročila v postopku priprave državnega prostorskega načrta za mariborsko letališče. Javna razgrnitev bo potekala od 12. novembra do 14. decembra.
Nič ni jasno
Kdaj bo dokončno sprejet državni prostorski načrt (DPN), ki bi omogočal podaljšanje letališke steze, za kar si prizadevajo kitajski najemniki letališke infrastrukture, tako še ni jasno, je pa jasno, da so bile napovedi vladnih predstavnikov prejšnje vladne ekipe preoptimistične.
Današnji okoljski minister Jure Leben je namreč januarja, takrat še v vlogi državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu, po sestanku s predstavniki Aerodroma Maribor med drugim dejal, da sprejem DPN načrtujejo do maja, kar pa se ni zgodilo.
Imajo že Magno
Zaskrbljenost nad načrti na mariborskem letališču so že julija izrazili predstavniki civilne iniciative Miklavž, ker da kot okoliški stanovalci niso vključeni v razpravo o načrtih za razvoj letališča. Državi so očitali ignoranco do ljudi, ki živijo v okolju, ki ga želijo prekomerno škodljivo obremeniti. Državni prostorski načrt po njihovi oceni napoveduje prekomerne obremenitve okolja s hrupom in škodljivimi vplivi na zrak, ob tem pa so opozorili, da je območje že zdaj močno obremenjeno, pri tem pa sploh še ni upoštevan začetek obratovanja Magne. Za potrebe razvoja regije po ocenah iniciative zadošča že sedanja infrastruktura letališča.
Zaprosili za državno pomoč
Glede na aktualno dogajanje v zvezi z mariborskim letališčem pa je na mestu tudi vprašanje, ali bo spremenjeni državni prostorski načrt sploh še komu koristil. Kitajski najemniki namreč že dva meseca državi niso plačali najemnine, ob tem pa so zaprosili še za državno pomoč, a je ministrstvo za infrastrukturo njihovo prošnjo že zavrnilo.
V družbi SHS Aviation, ki je lastnik Aerodroma Maribor, sicer zagotavljajo, da se v nobenem primeru ne umikajo iz lastništva družbe, prav tako ne spreminjajo načrtov. Očitno pa so zelo nezadovoljni s počasnimi postopki, saj poudarjajo, da je trenutna finančna izpostavljenost le na njihovi strani in je povzročena zaradi nejasnih časovnic pri sprejemanju državnih postopkov, potrebnih za nadaljnji razvoj.
Že nekaj časa se ne morejo pohvaliti s prometom, avgusta pa je letališče ostalo brez edine redne linije z Münchnom in Antwerpnom. Belgijsko-slovenska letalska družba VLM Airlines, ki je bila v lasti istih kitajskih vlagateljev je bila že pred časom likvidirana, njen slovenski del pa je od srede v stečaju, ki ga je prevzel stečajni upravitelj Grega Erman.
Pripravljajo rezervni scenarij
Rezervnega scenarija v primeru, da se načrti kitajskih vlagateljev ne bi izšli, doslej na pristojnem ministrstvu sploh niso imeli, pripravlja ga šele nova ekipa pod vodstvom ministrice Alenke Bratušek.
Kot so pojasnili, bodo v primeru neplačevanja najemnine preučili možnosti nadaljevanja sodelovanja in se z najemnikom dogovorili o pogojih plačila dolga. Ob tem ima država v skladu s pogodbo veljavno zavarovalno polico, a je njena uveljavitev skrajna možnost rešitve problema neplačanega dolga.
Če bi do prekinitve pogodbe dejansko prišlo, bi za dolgoročno delovanje letališča ministrstvo objavilo nov javni razpis za dolgoročnega najemnika. "Z novo obliko bi bilo mogoče zagotoviti bolj ekonomično upravljanje državnega premoženja na dolgi rok in s tem nemoteno delovanje letališča. Tudi o tej možnosti se dogovarjamo s sedanjim najemnikom," so še dodali na ministrstvu.
