Minister za zdravje Samo Fakin je danes nagovoril udeležence jesenskega srečanja ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu. Poudaril je, da se je reševanja težav v zdravstvu lotil na podlagi podatkov. Na opozorila o premalo kadra je odgovoril s podatkom, da se je v Sloveniji v zadnjih 10 letih število zaposlenih v zdravstvu povečalo za 4000.
"Vsi opozarjajo, kako malo je zdravstvenih delavcev. A podatki kažejo nasprotno. Kažejo, da je zaposlenih v zdravstvu za okoli 4000 več kot pred desetletjem, število obravnav pa se ni bistveno povečalo. Tudi ko poslušam o pomanjkanju medicinskih sester, imam pred sabo podatek, da jih imamo v zadnjih letih zaposlenih 2000 več," je dejal Fakin, pri tem pa se je skliceval na podatke vladne pogajalske skupine. Dodal je, da je tudi vodstvom bolnišnic in sindikatom že povedal, da bodo pri reševanju odprtih vprašanj uporabljali številke.
Posvaril je tudi pred "nerazumnimi pričakovanji" glede dodatnih sredstev v zdravstvu. "Imamo finančni okvir, slovenski bruto domači proizvod. Odvisni smo od prispevkov iz plač," je dejal minister ter povedal, da vlada intenzivno razmišlja o transferju iz proračuna.
Vendar pa tudi denarja za enkratni dodatni program ne bodo dali brez pogojev. V zdravstvenih ustanovah bodo morali najprej opraviti svoje redno delo, po besedah ministra vsaj šest ur in pol efektivnega dela dnevno. "Ljudi bo treba razporejati glede na potrebe delovnega procesa in potrebe pri bolnikih," je poudaril minister.
Po besedah Fakina to ne sme veljati le za zdravnike, saj je na vsakega zdravnika "vezanih" še devet zaposlenih v zdravstvu. "V desetih letih se je število ur, ki jih zdravnik opravi z bolniki, zmanjšalo za najmanj en mesec na leto," je opozoril.
V svojem nagovoru se je dotaknil tudi poslovanja zdravstvenih zavodov, mnogi se namreč že leta soočajo z negativnim poslovnim izidom. Ekipa ministrstva z vsakim javnim zdravstvenim zavodom, ki posluje z minusom, razčiščuje, zakaj je tako. Kot je dejal Fakin, pogosto sliši, da bi bolnice rade poslovale po vzoru gospodarskih družb. Vprašal pa se je, ali se v javnem sektorju zavedajo, da podjetja ne smejo imeti izgub.
Tudi v javnih zdravstvenih zavodih se bodo morali začeti ukvarjati z ekonomičnostjo poslovanja, pravi minister. Zgolj računati, da "bo že kako", po svarilih ministra ni sprejemljivo. Organizacije v zdravstvu pa je treba voditi z bolj dolgoročnimi načrti: "Imeti moramo strateške načrte za pet let naprej. Ministrstvo tedensko poroča vladi kaj delamo, imamo trimesečne prioritete. Ustaviti moramo izgube, nadzorni organi morajo ozavestiti, da izguba ni opcija. Ni dedka Mraza, ki bi pokril izgube," je dejal minister.
Spregovoril je o zakonskih prioritetah vlade na področju zdravstva, to sta po njegovih besedah zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi stopila v veljavo leta 2020 oz. 2021. O tem sta že govorila tudi s finančnim ministrom Andrejem Bertoncljem. Vlada pa je kot pomembno prioriteto za zdravstvo postavila tudi kakovost storitev.
K iskanju pravih rešitev za vse težave, ki so se nakopičile v zdravstvu, je minister pritegnil tudi strokovnjake iz nekaterih domačih zdravstvenih ustanov. Kot je povedal danes v Moravskih Toplicah, želi, da rešitve pridejo s terena. "Na kratko bomo pretresli nekaj zakonodajnih predlogov, ki so bili sprejeti v zadnjem času, pa so se izkazali za oviro v praksi," je pojasnil.
Minister za zdravje je v zaključku svojega govora ocenil, da ima Slovenija res dober zdravstveni sistem. "Imamo zdravnika 'v vsaki vasi'. Ginekologa in pediatra imajo prebivalci tako rekoč pred vrati. Tudi bolnišnic ne bomo ukinjali. Se bo pa treba vprašati o strokovnosti in varnosti, kaj je dobro za državljane," je dejal Fakin in spomnil na zavezo iz koalicijskega sporazuma o ustanovitvi organa za nadzor kakovosti v zdravstvu.
