Slovenski delavci se odpravljajo na delo v tujino iz različnih razlogov, predvsem pa zaradi želje po delu, ki ga je doma težko dobiti, in večjih oziroma dostojnejših zaslužkih. Tako kot je bosanski delavec v Sloveniji tujec, je tudi Slovenec v Avstriji. V tujini si tako kruh služi več deset tisoč Slovencev. Večina jih migrira v Avstrijo, Nemčijo in Švico, v zadnjem času pa tudi v Združeno kraljestvo. V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS) v zadnjih letih zaznavajo porast diskriminacije in drugačnega obravnavanja slovenskih delavcev v primerjavi z domačimi. V SDMS pravijo, da Slovenci često delajo v manj ugodnem delovnem času in delovnih razmerah, medtem ko si domači delavci lahko izbirajo delovne razporede in delovna mesta. Problematičen je tudi odnos domačih delavcev do Slovencev in drugih tujcev. »To se v Avstriji dogaja predvsem s strani avstrijskih delavcev, ki prihajajo iz severnejšega dela države, in drugih domačih delavcev na višjih položajih,« pojasnjuje predsednik sindikata Mario Fekonja.
Veljamo za slabši narod
Kot pravi glavni migrantski sindikalist, so nekateri Avstrijci pretežno naklonjeni politiki diskriminacije Slovencev in drugih južnih narodov. Na splošno velja prepričanje, da domačim ljudem jemljemo službe in da smo »slabši narod«. »Avstrijski delodajalci oziroma nadrejeni delavci v avstrijskih podjetjih se zavedajo, da smo Slovenci ekstremno fleksibilen narod, katerega lastne pravice načeloma ne zanimajo in v večini primerov samo prikimavamo,« na podlagi izkušenj in pričevanj delavcev govori Fekonja. To traja tako dolgo, dokler situacija in delovno okolje ne pripeljeta do tega, da se delavec zlomi, pogosto sam ponudi odpoved delovnega razmerja ali pa ga zaradi zdravstvenega stanja ali drugih okoliščin odpustijo.
»Slovenci so kriminalci in lenuhi«
Slovenska delavka, ki je opravljala raboto pri severnih sosedih, se je soočala s hudo negativno nastrojenostjo drugih zaposlenih. Ker je bila edina Slovenka na delovnem mestu, so jo avstrijski sodelavci opravljali in govorili, da njen mož v zasebnem življenju opravlja nečedne posle, čeprav o njem niso vedeli nič in je šlo za povsem nepreverjene informacije. Neresnična zgodba se je širila med sodelavci po ustnem izročilu in Slovenka je po dolgem psihičnem trpljenju imela vsega dovolj ter je odšla k nadrejenemu podat pritožbo proti sodelavcem. Rezultat tega je bil, da so jo odpustili. Nekega drugega delavca so prav tako želeli odpustiti, ker je bil en teden na bolniškem dopustu. Nadrejeni je v tem času ostalim delavcem v podjetju govoril, kako slovenski zdravniki lenim Slovencem kar tako pišejo bolniške odsotnosti.
Težave s sodelovanjem delodajalcev
Fekonja opozarja, da so bili v času pred letošnjim rokom za vložitev dohodnine mnogi slovenski delavci, zaposleni v Avstriji, s strani delodajalcev deležni veliko kritik in soočeni z negativnim odnosom. Slovenski delavec je namreč po navodilih našega ministrstva za finance od svojega delodajalca moral pridobiti potrdila o obstoju kolektivne pogodbe v podjetju, ki določa izplačilo božičnice. Pridobiti si ga je moral za namen uveljavljanja olajšave na ta prihodek. »V sindikatu smo za ta namen izdelali obrazec, ki bi ga delavec dal v podpis v podjetju, ker pa avstrijskih delodajalcev slovenska zakonodaja ne zanima, so bili nekateri pri tem deležni vpitja in očitkov, češ, kaj si Slovenci vedno nekaj izmišljujete.« Po podatkih sindikata jih zato veliko niti ni zaprosilo za potrdila, saj se ne želijo zameriti delodajalcem. Strah pa je najslabši prijatelj vseh delavcev. Tudi avstrijskih.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
