Župani in županje, ki občine vodijo vse od lokalnih volitev leta 2014, počasi zaključujejo svoje mandate. Volitve 18. novembra bodo pokazale, kdo si je zaslužil ponovno zaupanje svojih volivcev in kdo ne. Mi smo si ogledali, kako gospodarni so bili župani mestnih občin in koliko dolga so nakopali. Kot je znano, imamo v Sloveniji 11 mestnih občin: Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec, če jih razvrstimo glede na število prebivalcev.
Kako zadolžene so občine?
Glede na podatke ministrstva za finance za leto 2017 so imele vse občine skupaj s pravnimi osebami na ravni občin več kot 841 milijonov evrov dolga. Zgolj na občine odpade 708,610.499 evrov dolga. Ljubljana z nekaj manj kot 280.000 prebivalci seveda nosi levji delež tega dolga in je edina, katere skupni dolg je presegel sto milijonov evrov in znaša 171 milijonov evrov. Tisto, česar se prebivalci in prebivalke lahko veselijo, pa je dejstvo, da je županu Jankoviću in njegovi ekipi uspelo dolg v zadnjih dveh letih zmanjšati, in sicer so dolg občine (torej brez dolga pravnih oseb) zmanjšali s 130 milijonov evrov, kolikor je znašal leta 2011, na 114 milijonov evrov v letu 2017. Pri zbiranju dolga je bil med župani najuspešnejši Boris Popovič, župan Kopra, ki s 45 milijoni evrov skupnega dolga sicer zaostaja za Mariborom (62 milijonov evrov), a če dolg preračunamo na posameznega prebivalca, rezultat pokaže, da so občani Kopra z 918 evri dolga najbolj obremenjeni v Sloveniji.
Dolg na prebivalca
Če pogledamo še ostale mestne občine, nam podatki ministrstva za finance pokažejo, da imajo najmanj dolga na prebivalca v Novi Gorici, kjer vsak občan dolguje »le« 260 evrov, sledita Murska Sobota in Novo mesto s 376 evri dolga na osebo, na drugem, bolj zadolženem koncu lestvice pa sta poleg Kopra še Ljubljana s 624 evri dolga na prebivalca in Velenje s 590 evri dolga na osebo.
Kaj pa prihodki?
Zmožnost poplačila dolga občin je seveda odvisna predvsem od njihovih prihodkov. Tudi tu je na prvem mestu Ljubljana, v katere mestno blagajno se je steklo kar 265 milijonov evrov prihodkov oziroma 968 evrov na občana. Če prihodke razporedimo po ljudeh, ki bivajo v posameznih občinah, so največ zaslužili Velenjčani, sledijo jim prebivalci Kopra in Novega mesta. Vse tri občine se lahko pohvalijo, da so prihodki znašali več kot 1000 evrov na občana.
Kje so bili najbolj varčni?
Če pogledamo še razmerje med prihodki in dolgovi, nam podatki pokažejo, da so se v tej kategoriji najbolje odrezali v mestni občini Nova Gorica, ki jo vodi župan Matej Arčon. Njihovi dolgovi predstavljajo le 27 odstotkov letnih prihodkov. Tudi v Novem mestu, ki ga je v zadnjem mandatu vodil Gregor Macedoni, so pri zadolževanju precej previdni. Njihov skupni dolg predstavlja 36 odstotkov letnih prihodkov. Najslabše rangirana občina tudi v tej kategoriji je Koper, katere dolgovi predstavljajo več kot 84 odstotkov prihodkov. Sledita še Maribor (72 odstotkov) in Ljubljana (64 odstotkov). A na koncu je kljub vsemu treba dodati, da je ne glede na to, kako visok je dolg posamezne občine, najbolj pomembno, kaj se z denarjem, ki si ga je občina izposodila, naredi. Ali se z njim krpajo luknje v proračunu ali se gradi infrastruktura za potrebe občanov.
