Komarji vrste Culex pipiens tako v Slovenijo niso od nikjer prileteli in s tem prinesli virusa, prav tako jih ni človek prenesel. Razširjeni pa so po celotni Sloveniji, je pojasnila Kalanova.
Tigrastega komarja na našem območju ne bomo mogli izkoreniniti nikoli, je poudarila. V primeru pojava bolezni ali virusa pa lahko s hitrimi ukrepi, kot je na primer zmanjšanje oz. izničenje populacije na nekem območju, preprečimo nadaljnje širjenje.
Azijski tigrasti komar, ki lahko prav tako prenaša virus in je pri nas prisoten od leta 2002 na Primorskem, Dolenjskem in v osrednji Sloveniji, pa je k nam prišel s pomočjo človeka. Tigrasti komar namreč po besedah Kalanove ne leti dlje od 300 do 400 metrov od mesta, kjer se je izlegel kot ličinka. Njegov glavni način širjenja je tako s pomočjo pnevmatik.
Samice tigrastih komarjev in drugih invazivnih vrst so jajčeca, ki so odporna na nizke temperature in izsuševanje, recimo odložile med pnevmatike, ki so jih v Aziji shranjevali na odprtem prostoru in jih nato transportirali drugam po svetu, na primer v Evropo ali Ameriko, kjer so jih spet shranjevali na odprtem prostoru. Zaradi tega se je v gumah nabrala deževnica, voda se je na soncu segrela in pogoji so omogočali, da so se iz jajčec lahko izlegle ličinke, ki so se kasneje razvile v odrasle komarje.
Tako so se po besedah Kalanove širili na daljše razdalje, recimo iz mesta v mesto, iz ene države v drugo. K nam je tako s pomočjo transporta prišel tigrasti komar iz Italije. Odrasli komarji pa se po besedah raziskovalke selijo tako, da se zatečejo v avtomobile in druga prevozna sredstva, potem pa jih človek prepelje z enega mesta na drugo.
Tudi japonski in korejski
Poleg tigrastega komarja so pri nas do sedaj zaznali še dve tujerodni vrsti komarjev, in sicer japonskega ter korejskega. Tigrasti je med njimi najpogostejši prenašalec različnih povzročiteljev bolezni, japonski je potencialni prenašalec za nekatere viruse, korejski je sposoben prenosa virusov, ni pa tako nevaren za zdravje ljudi.
"Tudi komarji, ki prenašajo plazmodije, povzročitelje malarije, so pri nas," je še pojasnila Kalanova in dodala, da je tako tudi pri nas možnost, da bi se prenašala bolezen. Te vrste komarjev so pri nas prav tako avtohtone.
Potreben je monitoring
Zadnji podatki o razširjenosti tujerodnih vrst komarjev so pri nas iz leta 2015, kot pa je poudarila Kalanova, v Sloveniji ne izvajamo monitoringa komarjev. Ta bi bil po njeni oceni smiseln, sploh v primeru izbruha katere izmed bolezni ali virusa, ki ga prenašajo. "Vsi ukrepi so odvisni od biologije vrste, zato moramo dobro poznati, katera vrsta je prenašalec, njene lastnosti, kako se vrsta obnaša, kje živi in kje je razširjena," je pojasnila. Dodala je, da pri nas tako ne vemo, kako razširjene so vrste niti nimamo celotnega seznama prisotnih vrst. Z monitoringom pa bi lahko po njenih besedah spremljali še okuženost.
