Značilnost obstoječega modela oblikovanja cen tekočih goriv je, da vključuje elemente cen borznih kotacij, ki se dnevno spreminjajo, kar predstavlja variabilni del modela. Vključuje tudi relativno fiksne elemente, med katere sodita članarina Zavodu za blagovne rezerve Republike Slovenije, ki jo določa vlada, in marže distributerjev. Marže distributerjev predstavljajo le manjši del v celotni strukturi cene naftnih derivatov (okoli 6 do 7 odstotkov), medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene. Modelski ceni, ki jo določa MGRT se nato v skladu z veljavnimi predpisi dodajo vse davčne obremenitve in dajatve, ki pa več niso v pristojnosti MGRT, ampak so v pristojnosti ostalih ministrtev.
MGRT kljub temu meni, da je popolna deregulacija cen vseh naftnih derivatov edini možen odgovor na izzive, s katerimi se v danem trenutku srečujejo tako naftni distributerji kot tudi država pri politiki določanja cen naftnih derivatov. Še več, prepričani so, da bi morali sprejeti ukrepe, ki bi omogočali konkurenco med posameznimi ponudniki.
Ovire
"Kar je še bolj problematično pri vsakoletnem podaljševanju uredbe, je dejstvo, da s strani države določene najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov potencialnim interesentom za vstop na trg naftnih derivatov predstavljajo preveliko regulatorno tveganje, da bi se odločili za vstop na trg. Dodatno oviro za vstop na trg predstavljajo regulirane nizke marže, saj pregled marž za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin (NMB-95), 98 ali več oktanski neosvinčeni motorni bencin, ki se uporablja v cestnem ali pomorskem prometu (NMB-98), dizelsko gorivo (dizel) in ekstra lahko kurilno olje (KOEL) pokaže, da se Republika Slovenija uvršča v skupino držav, ki ima najnižje marže," pojasnjujejo na MGRT.
Skeptiki po drugi strani opozarjajo, da na slovenskem "naftnem trgu" ni prave konkurence, saj dva velika igralca obvladujeta več kot 80 odstotkov ponudbe. MGRT se opira na raziskavo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK), ki "ni zaznala elementov, katerih cilj ali učinek bi bil preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije."
Vstop diskontnih ponudnikov?
MGRT zato meni, da bi ob ustreznih ukrepih za povečanje konkurenčnosti na trg vstopili novi diskontni ponudniki goriva, ki bi zavzeli prostor predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov.
Bi se lahko cene le dvignile? MGRT meni, da "zaradi mednarodnega konkurenčnega okolja ne bi prišlo do znatnega povišanja cen naftnih derivatov". Dvig marž in s tem višje cene goriv ne gre pričakovati zaradi "majhnosti in izrazite tranzitne narave" naše države. Podatki kažejo, da v Sloveniji okoli 38 odstotkov ljudi dela izven svoje občine, kar pomeni, da so mobilni in lahko sami izberejo cenejšega ponudnika goriva, še posebej cenovno odzivni pa so potrošniki ob mejah z Avstrijo in Hrvaško.
Sklep MGRT: "Najverjetneje bi prišlo do heterogenosti cen; predvidevamo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence cene nižje. Višje cene na avtocestah gre pričakovati tudi zaradi plačevanja koncesij imetnikov bencinskih servisov, kar dodatno zvišuje stroške poslovanja in hkrati znižuje realizirane marže trgovcev."
