30. oktobra 1959 so pred strelski vod postavili »štajerskega Robina Hooda«, ki je v svoji desetletni kriminalni karieri nanizal 70 kaznivih dejanj, med njimi uboj miličnika. Franca Rihtariča, rojenega v Očeslavcih pri Gornji Radgoni, je po mnenju teologa in psihologa Antona Trstenjaka v kriminalna dejanja pahnila trma, prleška trma. V svoji kratki kriminalni karieri je nanizal 70 kaznivih dejanj, smrtno obsodbo pa si je prislužil z ubojem miličnika.
Bliskovit vzpon med »zvezde«
Ko je Rihtarič leta 1949, star komaj 19 let, s prijateljem ukradel avto, da sta se odpeljala k ljubicam na Ptuj, med potjo pa povzročil prometno nesrečo, najbrž ni slutil, da bo začel pisati zgodovino. Takrat se nikakor ni hotel predati, začel se je skrivati pred roko pravice, zasovražil je komuniste in v nekaj mesecih povsem podivjal. Začel je krasti, ropati, groziti, razbijati državno lastnino, veliko nakradenega blaga pa je po mitološkem izročilu dal revnim, pri katerih se je med begom skrival. Raja je na njegove podvige gledala s strahospoštovanjem. Toda avgusta 1955 je na radgonskem mostu naredil usodno napako: ustrelil je miličnika Alojza Bartola, nato pa prebegnil na avstrijsko stran, kjer so ga prijeli, vendar je njegovo izročitev Jugoslaviji preprečil Interpol. Avstrijci so ga nameravali zapreti v graške zapore, a je med prevozom tja pobegnil z drvečega vlaka. Za njim so razpisali mednarodno tiralico, zato se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je medtem postal že institucija. »Rihtarič gre!« so starši strašili otroke, če jih niso ubogali, obenem pa se ga je prijel vzdevek štajerski Robin Hood.
Ga je miličnikom izdala babica?
Marca 1958 je bilo njegovih podvigov konec. Ko se je naselil v bližini rojstnega kraja, so ga nekega dne na babičinem seniku, ko je počival na nekaj kilogramih razstreliva, presenetili miličniki in ga odpeljali v mariborske zapore. Nekdo ga je moral izdati. In ena od ljudskih teorij pravi, da je bila to kar babica. Kakorkoli. Sojenje se je začelo decembra istega leta, a Rihtarič uboja miličnika Bartola ni priznal. Na smrt so ga obsodili 15. aprila 1959, pred strelski vod pa, kot rečeno, postavili na današnji dan pred 58 leti. »Privedejo obsojenca. Pazniki stopijo v vrsto. Na ukaz dvignejo puške. Pet pušk. Nihče ne ve, kdo ima bojne, kdo manevrske naboje. 'Ogenj!' zavpije miličnik z visokim činom. Rihtaričevo telo se zavrti. Zadrhti. Naposled pade na mokro kamenje. Ura je 6.28. Strelci spustijo puške. Zdravnik se skloni k ustreljenemu, pokima, smrt je nastopila ob 6.35. Truplo izročijo mariborskemu pogrebnemu zavodu. Njihov avto iz gramoznice odpelje zadnji. Zadnja je tudi smrt z ustrelitvijo,« je o Rihtaričevih zadnjih trenutkih ob neki priložnosti zapisal ptujski literat Zdenko Kodrič.
