Afriška prašičja kuga je zelo nalezljiva bolezen, ki lahko prizadene domače prašiče in divje svinje. V preteklosti je bila omejena na države Afrike, zadnja leta pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila v Baltske države in na Poljsko, je zapisano na spletni strani uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Afriška prašičja kuga je kot endemična bolezen sicer že več let prisotna tudi na Sardiniji.
V Evropski uniji je prav tako že nekaj časa prisotna na Madžarskem in Češkem, kjer so jo zaznali le pri divjih svinjah, ter v Italiji, Romuniji, Ukrajini in Moldaviji ter baltskih državah. Po oceni uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je trenutno največja verjetnost, da se bo bolezen prenesla v Slovenijo z okuženim mesom oziroma okuženimi mesnimi izdelki, ki jih z okuženih območij prinesejo potniki, vozniki ter domači in tuji turisti. Virus je namreč zelo odporen, in tako so okuženo sveže, zamrznjeno, soljeno ali prekajeno meso ter mesni izdelki, od klobas do sušenih mesnin, dolgo časa možni vir okužbe tako za domače kot za divje prašiče.
Lovci predstavljajo veliko tveganje
Uprava za veterinarstvo je na možnost vnosa afriške prašičje kuge opozorila tudi 45 tisoč kmetijskih gospodarstev, tako da so jim poslali informativno gradivo z osnovnimi podatki o bolezni in preventivnih ukrepih, medtem ko prevoznikom, potnikom in turistom na avtocestnih počivališčih delijo letake z informacijami.
Lani je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v Sloveniji izvedla testiranje 305 živali na afriško prašičjo kugo, a so bili vsi testi negativni. Da bi se izognili vsakemu morebitnemu tveganju, se je uprava letos preventivno odločila, da prašičev ne bodo vključili na razstavo živali na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki danes zapira svoja vrata.
Veliko tveganje po navedbah uprave predstavljajo tudi lovci, ki se vračajo z lova iz držav, kjer se je bolezen že pojavila, saj je za afriško prašičjo kugo značilno, da se izjemno hitro širi v populaciji divjih prašičev. Da bi preprečili vnos te in podobnih bolezni, je v Evropsko unijo prepovedano vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav, držav zunaj EU ter z območij EU, kjer se pojavi bolezen.
Glede razmer v Sloveniji je uprava pozvala lovce, naj bodo posebej pozorni na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev. »Če najdete poginulega divjega prašiča ali pri rednem odstrelu opazite znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na afriško prašičjo kugo, to nemudoma sporočite upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali na center za obveščanje,« je uprava zapisala v informativnem gradivu. Bolezen namreč na neokužena območja najpogosteje vnesejo prav okuženi divji prašiči, medtem ko jo prenaša tudi vrsta mehkih klopov, ki so se hranili na okuženih živalih.
Cepivo ne obstaja
V Sloveniji je poleg divjih prašičev zaradi bolezni potencialno ogroženih tudi 275 tisoč domačih prašičev. Najučinkovitejši preventivni ukrep za preprečitev prenosa na domače prašiče je dosledno izvajanje varnostnih ukrepov s strani rejcev. To med drugim pomeni postavljanje razkuževalnih barier pred vhode v hleve, uporabo zaščitne obleke, obutve, umivanje in razkuževanje rok ter preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči, poudarjajo na upravi.
Za afriško prašičjo kugo, ki se sicer na človeka ne prenaša, ni cepiva. Bolezen lahko po pojasnilih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poteka zelo hitro, z nenadnim poginom, brez kliničnih znakov. Lahko pa se pojavijo tudi klinični znaki, kot so povišana telesna temperatura, od 40,5 do 42 stopinj Celzija, rdečina po koži, zmanjšan apetit, motnje v koordinaciji, bruhanje, driska, ki je lahko tudi krvava, in izcedek iz oči ter abortusi. Do pogina pride v šestih do 13 dneh.
V primeru okužbe med glavne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni spadajo takojšnja izločitev vseh bolnih in okuženih živali, neškodljivo odstranjevanje mrtvih živali, določitev območij z omejitvami in prepovedmi premikov ter čiščenje in razkuževanje prostorov in opreme.
