Manj sredstev
Predlagana sredstva za skupno kmetijsko politiko 2021–2027 za Slovenijo znašajo 903 milijone evrov za neposredna plačila ter 716 milijonov evrov za politiko razvoja podeželja.
Največji delež proračuna Evropske unije (37 odstotkov) je namenjen kmetijstvu z namenom, da se ljudem omogoči dobra in cenovno dostopna hrana in kmetovalcem dostojno življenje. Ta sredstva so se v primerjavi z minulim obdobjem skrčila, tako da je Sloveniji v okviru skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020 namenjenih 1,7 milijarde evrov oziroma s prispevkom države okrog 2,1 milijarde evrov.
V POVPREČJU 2363 EVROV
Kmetje in podjetja so tako med drugim upravičeni do neposrednih plačil na podlagi števila hektarov obdelanih zemljišč. Za leto 2017 je država izplačala za 134,4 milijona evrov neposrednih plačil. Milijoni evrov so bili razdeljeni med 56.864 vlagateljev subvencijskih vlog, ki kmetujejo na 458.995 hektarjih. Če se poigramo s številkami, to povprečno znese 2363 evrov na vlagatelja, seveda pa podatki kažejo, da so podjetja, ki delujejo na področju kmetijstva, upravičena do mnogo višjih zneskov iz državnega oziroma evropskega proračuna. Znesek namreč sledi površini zemlje, ki jo obdelujejo – tiste zemlje (v večini v lasti države, ki jo upravlja sklad kmetijskih zemljišč), ki bi jo želeli obdelovati tudi kmetje. To pomeni, da ne le da imajo prehrambna podjetja v najemu največ (navadno najboljših) kmetijskih državnih površin, temveč prejmejo tudi največ denarja.
PANVITA IN PERUTNINA MED NAJVEČJIMI PREJEMNIKI
Podobno velja tudi za področje izplačil ukrepov KOPOP, ki so namenjeni ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks. Država je za lani izplačala 30 milijonov evrov 6735 upravičencem za 96.010 hektarjev. Med največjimi prejemniki so skoraj identična podjetja kot pri neposrednih plačilih. Panvita je prejela nekaj manj kot 1,2 milijona evrov in Perutnina Ptuj s hčerinskim podjetjem PP Agro okrog 1,1 milijona evrov.
Posebna spodbuda je namenjena kmetom, ki kmetujejo na območjih, kjer je kmetijska pridelava omejena. V Sloveniji imamo teh območij kar 86,3 odstotka. Namen teh plačil je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer in podpora ohranjanju kulturne krajine in poseljenosti takšnih območij. Ta ukrep naj bi prispeval tudi k nadaljnji rabi kmetijskih zemljišč in ohranjanju vaških skupnosti, ohranjanju podeželja ter zagotavljanju kmetovanja na območjih s posebnimi omejitvami, so ukrep opisali na ministrstvu. Iz proračuna je bilo za ta namen odmerjenih 42 milijonov evrov 47.280 vlagateljem za 335.431 hektarjev. Ponovno so med največjimi prejemniki podjetja. Največ, 67.414 evrov, je za lani prejelo podjetje Go-ko – govedoreja iz Kočevja, sledi Perutnina Ptuj s 34.234 evri, nato Pašna skupnost Velika planina …
KLJUB MILIJONOM JE TEŽKO
A kljub vsem evropskim in domačim milijonom, ki so namenjeni kmetijstvu, se mnogi kmetje le s težavo prebijejo iz meseca v mesec. Zakaj? Ker se soočajo z nepoštenimi cenovnimi praksami in ker delujejo na področju, kjer so povsem odvisni od spremenljivih in nepredvidljivih vremenskih razmer. Tako si v prvi vrsti želijo normalizacije razmer na trgu. Ne le pri odkupnih cenah, temveč tudi pri ceni reprodukcijskega materiala in strojev. Saj kot opozarjajo, denar ne ostane v njihovih žepih, temveč se steka na račune multinacionalk, ki na plečih kmetov kujejo dobičke.
