Srbski cariniki so pred dnevi na mejnem prehodu Gradina preprečili tihotapljenje praznih potnih listov in čipov za hišne ljubimce, ki jih je potnica skrivala v avtomobilu. Kot je sporočila srbska carinska uprava so zasegli 30 potnih listov in enako število čipov, ki jih je druščina treh tihotapk iz Niša poskušala prepeljati v Bolgarijo. Potnice so sprva trdile, da imajo s seboj le osebne stvari, a je ob pregledu vozila policija v dveh torbah našla skriti tovor. Zakaj čez mejo, in to v Bolgarijo, s praznimi potnimi listi? Na tej točki zgodba začne dobivati širše okvirje, saj sled vodi vsaj do Slovenije.
»Nemogoča« pot kosmatincev in njihovih lastnikov
Bralka nas je obvestila, da s podatki na potnem listu psa, ki ga je posvojila prek ene od aktivističnih skupin, verjetno nekaj ni v redu. Njen pes naj bi namreč večkrat prepotoval relacijo Niš–Sofija. V bolgarski prestolnici sta bili, po zabeleženih podatkih sodeč, opravljeni dve cepljenji, čeprav ji tega v društvu niso omenili, saj naj bi bil pes testiran na kužne in vektorske bolezni ter cepljen po programu v Srbiji. Zadeva pa se je še bolj zapletla, ko je bralka ugotovila, da je potni list nosil njeno ime, kot ime lastnice psa torej, čeprav je bila ona ves čas v Ljubljani in je psa prvič videla ob prevzemu v Sloveniji. Po potnemu listu sodeč, je torej s psom preživljala čas v Nišu in dvakrat obiskala Bolgarijo.
Inšpekcija: Ni strahov za posvojitelje
»Veterinar mora v izvorni državi v potni list živali zapisati status cepljenja pred odhodom,« je pojasnil Matjaž Emeršič z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Na inšpektoratu so sicer obveščeni o uvozu psov po ilegalni poti iz vzhodnih držav. »Ljudje, vpleteni v to verigo, se morda najbolj ne zavedajo dejstva, da s tem ogrožajo tudi našo živalsko populacijo, kajti živali lahko s seboj prinesejo bolezni, ki jih tukaj nimamo ali pa so že izkoreninjene,« je pojasnil Emeršič in dodal, da posvojitev ni tako preprosta stvar, kot se zdi. Posvojitelji, ki imajo tovrstne izkušnje, so nam zaupali, da se bojijo obiska veterinarske inšpekcije in odvzema hišnega ljubljenčka. Vendar pa, tako je dejal Emeršič, posvojiteljem ni treba biti v strahu pred vpletanjem inšpekcije, saj omenjene nepravilnosti niso podlaga za odvzem živali. »Če bi takšne živali odvzeli, bi jih morali namestiti v zavetišča, kjer pa bi tako nastala še večja stiska in živalim nikakor ne bi moglo biti udobno. Poleg tega je namestitev v zavetišču strošek za državo, občino in ostale. Torej odvzemanje takšnih živali nima nobenega smisla. Za odvzem se odločamo samo takrat, kadar res ne gre drugače in ko je ogroženo življenje živali.« So pa lahko v skrbeh tihotapski aktivisti.
Gre za kaznivo dejanje
Na generalni policijski upravi opozarjajo, da gre v primeru potovanja potnih listov, ki nosijo ime posvojitelja, za kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1, za katerega je zagrožena kazen zapora do dveh oziroma treh let pri kvalificirani obliki kaznivega dejanja. Kot pojasnjujejo, je odgovorna tako oseba, ki potni list ponaredi, kot tudi oseba, ki tak potni list uporabi. V zadnjih letih slovenska policija sicer ni obravnavala primerov ponarejanja potnih listov za živali.
