Generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisić, ki se je v zadnjih dneh znašla na prepihu zaradi nepravilnosti pri njeni zaposlitvi, vendarle ostaja na čelu ustanove. Svet zavoda o tem na današnji seji namreč ni razpravljal. Štiblar Kisićevo je to presenetilo, saj je pričakovala, da bodo "usekali z vsemi topovi".
Kot je še dejala po seji, se o njenem statusu ni razpravljalo najbrž tudi zato, ker je poslala pismo vsem članom sveta in obvestila predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja o nameravanih aktivnostih in o "nespodobni ponudbi" predsednika sveta onkološkega inštituta Petra Požuna, naj sama odstopi ali pa bo danes odstavljena. "Najbrž so se stvari vseeno majčkeno postavile na svoje mesto," je dejala v izjavi za medije.
"Ustanovitelj bo pridobil še dodatna mnenja in potem bo dal usmeritve članom sveta zavoda, ki smo te seveda dolžni spremljati," pa je po seji dogajanje komentiral Požun.
Vztraja, da je njen status zakonit in legitimen
Štiblar Kisićeva vztraja, da je njen status generalne direktorice onkološkega inštituta zakonit in legitimen. Kot je dodala, ni bil po njenih besedah nikoli problematiziran vse do nastopa novega predsednika sveta oziroma pisma nekdanjega krivdno razrešenega direktorja Janeza Remškarja, češ da je njena zaposlitev nezakonita, saj da izpolnjuje pogoje za upokojitev.
Inšpektorat za javni sektor ministrstva za javno upravo je res ugotovil, da Štiblar Kisićeva že od aprila lani nima veljavne pogodbe o zaposlitvi na inštitutu. Na inštitutu pa poudarjajo, da je Štiblar Kisićevi vlada podelila štiriletni mandat.
Burno zaradi predloga novega pravilnika
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Precej burne razprave pa je bil na seji sveta deležen predlog pravilnika o notranji organizaciji onkološkega inštituta, ki ga morajo sprejeti na podlagi novega statuta. Med drugim natančneje opredeljuje naloge organizacijskih enot in jasneje določa odgovornosti.
S predlogom se ne strinjajo zaposleni v zdravstveni negi, saj po njihovi oceni organizacijo dela zdravstvene nege postavlja na glavo. Štiblar Kisićeva je ob tem opozorila, da zaposleni v negi v pravilniku ne morejo imeti opredeljenega svojega sektorja, saj so samo zdravniki nosilci zdravstvene dejavnosti. Kakršnakoli vzporedna oblast pa po njenih besedah ne more pripeljati do dobrih rezultatov.
Člani na seji predlogu pravilnika tako niso dali soglasja. Dogovorili so se, da bodo različna stališča glede vsebine pravilnika uskladili v posebni delovni skupini.
Poslovanje? V dobri kondiciji
Člani sveta so na mizi imeli tudi polletno poročilo o poslovanju inštituta, ki je pokazalo, da je zavod v "dobri kondiciji". V prvih šestih mesecih je presežek prihodkov nad odhodki znašal 735.000 evrov. Generalna direktorica pa je opozorila na prostorsko stisko in pomanjkanje kakovostnih kadrov, da bi lahko vsakoletno večanje produktivnosti ustrezno obvladovali. Svet zavoda je upravi predlagal pripravo dokumentacije za morebitno novogradnjo in rebalans poslovnega načrta na področju kadrov. Kot je napovedal Požun, jim bo svet dodatne zaposlitve odobril.
Onkološki inštitut tudi uresničuje sanacijske ukrepe pri poslovanju. Povečanje števila utemeljenih pacientov, sprejetih v akutno obravnavno so na primer že presegli, pri hitrejšem umerjanju obsevalnih aparatov pa po zagotovilih vodstva sledijo začrtani poti. Na oddelku za anesteziologijo pa jim namesto izmenskega dela še ni uspelo uvesti dežurstev. To so po besedah Štiblar Kisićeve neljube spremembe za zaposlene, kjer je treba veliko usklajevanja, da ukrep lahko zaživi.
Vodstvo inštituta je ob tem še poudarilo, da je sanacijski načrt živa stvar, ki se prilagaja delu in razpoložljivim kapacitetam, sledijo pa postavljenim rokom in bodo vse ukrepe izvedli po načrtu.
Član sveta in predstavnik zaposlenih Erik Brecelj pa je člane seznanil z zahtevo zdravnikov za normalizacijo razmer na inštitutu. Podpisalo jo je več kot 50 zdravnikov, ki zahtevajo, da se svet zavoda v danih razmerah, ko inštitut posluje stabilno, preneha ukvarjati s kadrovanjem ter se raje posveti organizaciji dela in razvoju.
