V slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah ob prazniku Marijinega vnebovzetja, na veliki šmaren, ponovno pričakujejo veliko romarjev, za katere je 15. avgust praznik upanja in dan, ko je Marija podelila milost Mici Tavčar iz Begunj in jo ozdravila.
STA
155 let je minilo od čudeža na Brezjah, ko je Mica Tavčar naglo ozdravila.
Letos na Brezjah praznujejo tudi 155. obletnico prvega čudeža pri Mariji Pomagaj in 30. obletnico imenovanja cerkve za baziliko. Letošnje jubileje so na Brezjah proslavili že 24. maja, ob prazniku Marije Pomočnice. Tedaj so se posebej spomnili 155. obletnice prvega pričevanja o čudežni ozdravitvi pred podobo Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer. Kot pojasnjujejo v brezjanskem romarskem uradu, je 22. septembra 1863 naglo ozdravljenje doživela Mica Tavčar.
Prva, a ne zadnja
Kurescek.org
France Špelič je na Kureščku večkrat govoril z Marijo in o tem pripovedoval vernikom.
»Marija Tavčar je bila rojena 28. februarja 1846 v Begunjah na Gorenjskem. Ob nenadnem velikem požaru se je tako prestrašila, da ji je ostala božjast za žalosten spomin. Vila jo je, da so ji kosti pokale. Dvanajst tednov je bila priklenjena na posteljo. Desna noga se ji je v kolenu popolnoma sključila. Brez bergel ni mogla hoditi. Posvetovala se je z raznimi zdravniki. Potem se je deklici dvakrat zapored sanjalo, da je šla k Mariji Pomagaj na Brezje po berglah, od tod pa brez bergel. 22. septembra 1863 se je res napotila na Brezje. Močno upajoča je prilezla v kapelico Matere božje. Bila je ravno sveta maša. Presrčno je molila, da bi se sanje uresničile. Med povzdigovanjem je naenkrat začutila, da je noga spet gibčna. Na mah je postala skrajšana noga enako dolga z drugo. Vsa vesela se je dvignila. V hvaležen spomin je pustila bergle v kapelici Matere božje, sama pa je hitela vsa srečna domov pravit, kaj se je zgodilo,« so nam povedali v brezjanskem romarskem uradu in dodali, da je kmalu za njim sledilo naslednje ozdravljenje, ozdravitve pa se nadaljujejo do naših dni. Letos tudi obeležujejo 80-letnico še ene čudežne ozdravitve, Tončke Krajnik, ki je ozdravela pri Mariji Pomagaj.
Marijin klic na Kureščku
V nasprotju s krščansko tradicijo romanskih narodov, ki so »vajeni čudežev« in jih tudi veliko beležijo, je pri Slovencih takšnih poročil in videnj precej manj. Najdemo lahko poročila o posebnih znamenjih, ki so povezana s svetniškimi kandidati, kot je denimo Anton Martin Slomšek, vendar se s preverjanjem resničnosti teh še vedno ukvarja posebna komisija. Dokumentiran, a nepotrjen je čudež, ki se je zgodil leta 1990 na Kureščku, kjer stoji cerkev Marije – kraljice miru. Tam je oče France Špelič doživel Marijin klic, ki se je glasil takole: »Kraljica miru sem. Na tem kraju obnovite molitev. Tukaj se srečujte z mojim in sinovim srcem. To bo milostni kraj, kraj ozdravljenja dušnih bolezni in ran. Kdor se bo na tem kraju z vero zatekel v moje in sinovo srce, bo ozdravljen in deležen miru, ki ga lahko dajo samo nebesa.« Špeličevo videnje je spodbudilo številne romarje, ki so začeli prihajati na Kurešček in moliti ob razvalinah. Že leto dni kasneje so s prispevki vernikov stekla obnovitvena dela.
Poklicna prevarantka
Wikipedia
Vodiška Johanca je leta 1913 preslepila tisoče vernikov, dokler je ni razkrinkal nejeverni duhovnik.
Na Reki je »vodiški Johanci« cirkuški artist, s katerim je imela razmerje, pokazal čarovnijo – trik s svinjskim mehurjem, napolnjenim z živalsko krvjo. Ko so nune spregledale njeno potrebo po pritegovanju javne pozornosti s "krvavenjem", je morala zapustiti samostan.
Kot poudarjajo številni cerkveni dostojanstveniki, gre pri mnogih domnevnih čudežih predvsem za poskus pridobivanja sredstev in včasih celo za ceneno zaslužkarstvo ter druge moralno oporečne vzgibe. Eden bolj znanih primerov je primer Ivane Jerovšek, znane pod imenom vodiška Johanca. Leta 1913 je Johanca v Vodicah poskrbela za veliko senzacijo, saj naj bi videla kip, ki toči krvave solze; krvave sledi so se nato pojavile tudi na njenem telesu. Verniki so trumoma drli tja, da bi videli to čudo. Ko pa je sumničavi salezijanski duhovnik dr. Josip Valjavec z Rakovnika med seanso potegnil z nje rjuho, se je pokazalo, da gre za prevaro. Johanca si je po telesu napeljala tanke cevi, po katerih je curljala telečja kri, ki jo je dobila pri vaškem mesarju Ivanu Koširju. 12. septembra 1913 je časopis Slovenski narod razkril njeno prevaro, zaradi česar je bila deležna zasmehovanja, sodnega procesa in deset mesecev zapora. Še danes je izraz »vodiška Johanca« izraz za prevaranta. Leta 1919 si je našla delo kot dekla na kmetiji v Ljubljani. Ob spravilu sena se je z zarjavelimi vilami zbodla v nogo. Umrla je zaradi tetanusa – zastrupitve krvi. Njeno truplo so po vsej verjetnosti uporabili v medicinske namene.
Kurescek.org
