Spletno pismo navaja, naj klimatskih naprav v avtomobilih ne vklopimo takoj, ko vstopimo v vozilo. »Najprej za nekaj časa odprite okna, da avto prezračite, šele nato vklopite klimo,« se glasi uvod v zapis. V nadaljevanju avtor besedila pojasni, da raziskave kažejo, da armaturna plošča, sedeži in prezračevalni sistem v vozilih, izločajo benzen, ki povzroča raka. »Benzen je strup, ki z dihanjem prehaja v kosti, povzroča anemijo in zmanjšuje število belih krvnih celic. Dalj časa trajajoča izpostavljenost temu strupu pa zvišuje tveganje za raka. Povzroči lahko tudi splav,« še piše.
Kaj je sporno
Avtor pravi, da je sprejemljiva raven benzena v zaprtih prostorih 50 miligramov na kvadratni meter, pri čemer ga skrbi dejstvo, da ga vozilo, parkirano v garaži, vsebuje od 400 do 800 miligramov. Če je jekleni konjiček parkiran na soncu in je izpostavljen visokim poletnim temperaturam, pa koncentracija benzena v njegovi notranjosti znaša tudi okrog 4000 miligramov.
V pismu zato predlagajo pomemben ukrep: »Ljudje, ki pridejo v avto in vztrajajo pri zaprtih oknih, v kratkem času vdahnejo pretirano velike količine strupa, zato naj odprejo avtomobilska okna in vrata ter si vzamejo čas, da smrtonosne pline prezračijo, preden jih vdihnejo, in šele nato naj vklopijo klimatsko napravo.«
Brez panike
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so medijem že v preteklosti, ko je pismo z enako vsebino krožilo, povedali, da niso avtorji tega zapisa in da se z njegovo vsebino ne strinjajo, a nam več informacij do zaključka redakcije niso uspeli posredovati. Kot je razbrati iz mnogih študij, se benzena v vozilu ni treba bati, vseeno pa zdravstvena stroka priporoča, da od sonca razgret avto, preden vanj vstopimo, le prezračimo, toliko, da se temperatura, ki se v vozilu izjemno zviša (lahko tudi do 60 stopinj Celzija), zniža. »Pri uporabi osebnih avtomobilov je priporočljivo zmanjšati hlajenje pet do 10 minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Prav tako je pomembno, da zelo razgret avto predhodno prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato vanj sedemo in vključimo klimatsko napravo,« je nasvet Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Kaj gre upoštevati
NIJZ kot bistveno pri tej tematiki izpostavi, da velike temperaturne razlike, ki smo jim poleti večkrat izpostavljeni zaradi pretiranega hlajenja prostorov, neugodno vplivajo na človekovo počutje in lahko povzročajo zdravstvene težave. »Klimatske naprave so zelo dobrodošle v vročih poletnih obdobjih, saj močno olajšajo prenašanje hude vročine. Vendar jih moramo pravilno izbrati, namestiti, vzdrževati in uporabljati,« poudarjajo.
Inštitut predstavi, kakšni so morebitni negativni učinki napačne uporabe klimatske naprave. »Pogoste napake so, da hladimo prekomerno – preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto proč od njih … Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge neprijetne simptome. Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči tudi poslabšanje astme ali rinitisa,« navaja NIJZ.
Vzdrževanje in temperatura
Pravijo, da so pomembni tudi skrb za redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje ter servisiranje klime. »Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev pa lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku.
Naši sogovorniki z inštituta za javno zdravje pravijo še, da se idealna temperatura zraka za človeka (toplotno ugodje) individualno razlikuje, tudi glede na to, ali sedimo ali se intenzivneje gibamo. »Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb naj bi v prostorih, kjer so sedeče osebe, zagotavljali temperaturo med 22 in 26 stopinjami Celzija,« razlagajo.
Preprosto pravilo
Ob zaključku dodajo še, da naj bo razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika, pri čemer, tako poudarjajo, se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave. »Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo.«
