Podatki iz obstoječega registra divjih odlagališč kažejo, da je neočiščenih odlagališč v Sloveniji več kot 8400. Gre sicer večinoma za več let stare podatke, saj se je register nazadnje posodobil leta 2012, ko je potekala druga akcija Očistimo Slovenijo, medtem ko je bil sam register vzpostavljen v okviru prve akcije leta 2010.
Zaradi zastarelosti podatkov je zato eden od ciljev letošnjega projekta Očistimo Slovenijo tudi osvežitev registra. Aktivnosti v tej smeri potekajo že nekaj mesecev. Naprej so uspeli posodobiti podatke za občine Domžale, Novo mesto, Ribnica in Trzin. Iz njih je na primer razvidno, da od 365 znanih divjih odlagališč, ki so jih popisali leta 2010, danes ostaja le še 44 neočiščenih.
Več pozornosti v ozaveščanje
Tretja izvedba projekta Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 15. septembra, bo po napovedanih Ekologov brez meja zadnja. Po njihovem mnenju je namreč treba v prihodnje vse moči usmeriti v preprečevanje nastajanja odpadkov in posledično tudi smetenja. Čisto Slovenijo za vedno bomo tako po njihovem prepričanju dosegli le z zmanjševanjem, ločenim zbiranjem in ponovno uporabo odpadkov.
Pri ozaveščanju je zelo pomembno tako imenovano načelo ničelnih odpadkov. Gre za etičen, ekonomski in učinkovit cilj, ki vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega, pojasnjujejo na spletni strani. Načelo ničelnih odpadkov tako pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjšata volumen in toksičnost odpadkov, se ohranjajo in predelajo vsi materiali ter se odpadki ne sežigajo ali odlagajo.
V treh letih 748 prijav Inšpekcija za okolje in naravo je od leta 2015 do letos prejela 748 prijav glede nezakonitega odlaganja odpadkov; največ jih sicer prihaja iz ljubljanske in mariborske občine. Inšpektorjem še vedno največ težav predstavlja ugotavljanje, kdo je odlagal oziroma odložil določene odpadke. Tisti kršitelji, ki so jih v preteklosti vendarle izsledili, so po navedbah inšpektorata odpadke večinoma dejansko odstranili.
Z ozaveščanjem bi pripomogli k preprečevanju smetenja v prihodnje, medtem ko pomemben del tega predstavlja tudi borba proti zavrženi hrani.
K večjem ozaveščanju prebivalcev je prav gotovo pripomoglo vseslovensko čiščenje države v letih 2010 in 2012. Ekologe je vpliv akcij celo pozitivno presenečenje. V prvi akciji leta 2010 je sodelovalo približno 13 odstotkov prebivalcev, ki so iz narave odstranili 60.000 kubičnih metrov oziroma kar 12.000 ton odpadkov iz 7000 divjih odlagališč. Udeležba na drugi akciji, ki je potekala dve leti kasneje, je bila še boljša, saj se je zelo približala številki 300.000, medtem ko so prostovoljci v enem dnevu odstranili 5000 ton, kar je približno 25.000 kubičnih metrov odpadkov. Osredotočili so se na 2780 odlagališč, izmed katerih so jih v celoti sanirali 1429.
Pet odstotkov prebivalcev iz 150 držav
Letošnja akcija čiščenja, v katero bosta vključena tudi projekta Očistimo vode in Čista obala, bo sicer potekala v okviru letošnjega največjega svetovnega okoljevarstvenega dogodka Očistimo svet 2018, v katerem naj bi najmanj pet odstotkov prebivalcev iz 150 držav, od Nove Zelandije pa vse do Havajev, čistilo v enem dnevu.
