V Sloveniji je bila davčna obremenitev stroškov dela lani 40-odstotna, kar je za 1,4 odstotne točke višje kot predlani, je danes objavil državni statistični urad.
Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2017 zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 40 odstotkov namenjenih za plačilo davčnih bremen, 60 odstotkov pa za neto plačo.
Davčna obremenitev za samsko osebo je v letu 2017 znašala 91 odstotkov dodatne bruto plače v zaposlitvi. To pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za devet odstotkov bruto plače, kar statistiki imenujejo past brezposelnosti.
Kazalnik past brezposelnosti prikazuje razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost; ta razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi glede na dohodke in višje pripadajoče socialne transferje med brezposelnostjo, so pojasnili na statističnem uradu. Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo se je glede na leto 2016 zvišala za 1,4 odstotne točke.
Davčna obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto je za samsko osebo znašala 51,2 odstotka dodatne bruto plače, za par z dvema otrokoma pa 102,5 odstotka, kar imenujejo past nizkih plač.
Kazalnik past nizkih plač prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto (s 33 odstotkov na 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe) zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke in višje pripadajoče socialne transferje.
Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto se je glede na leto 2016 za samsko osebo zvišala za 2,8 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa se je znižala za 1,7 odstotne točke.
