Vse manj je dni do volilne nedelje, ko se bodo - vsaj nekatera imena, ki jih trenutno videvamo v parlamentu - zamenjala. Strankarski veljaki potujejo po državi, obljube o boljšem življenju padajo kar po tekočem traku, pa čeprav (znova) veliko obljubljajo tisti, ki že vrsto let krojijo vladne koalicije, ali pa kot posamezniki sedeli v vladah nekdaj močnih, danes pa potopljenih strank.
Prvo predvolilno soočenje se je včeraj zgodilo tudi na komercialni televiziji POP TV, kjer so ob bok postavili strankarske prvake, ki jim ankete pred volitvami kažejo najbolje.
- Predvolilno soočenje: S kom nikakor v koalicijo in kdo bo koga poklical na povolilni ponedeljek
- Janša in Erjavec (v studiu) tesno skupaj
Po soočenju so o besedah prvakov v oddaji 24UR Zvečer izbrani sogovorniki komentirali videno in slišano.
Igor Muževič, predsednik sindikata družinskih zdravnikov, je Cerarjev argument, da je opravil dve tretjini reform in da je zato podpiral ministrico Milojko Kolar Celarc, odpravil s kratkim komentarjem: "Mene bi bilo na mestu premiera sram. Te zakone, ki jih je sprejemala njegova vlada oziroma parlament, bi se lahko imenovali tudi zakoni o povečanju umrljivosti bolnikov, zakon o podaljševanju čakalne dobe. Dogaja se nam, da ljudje z nizkimi dohodki pridejo, jim napišemo napotnico pod zelo hitro, pridejo na vrsto po štirih do šest mesecih in gredo samoplačniško, da sploh pridejo do prve obravnave in zdravil. Mislim, da naši bolniki še ene takšne reforme ne bodo preživeli." Glede Cerarjeve izjave skrbi za prihodnost zdravstva in mladih zdravnikih, je Muževič dejal, da se je na 59 razpisanih mest za družinske zdravnike prijavilo sedem kandidatov. Dodaja, da na takšen način prihodnosti za naše zdravstvo ni.
Židan trdi, da je v zdravstvu premalo denarja - čeprav je šlo mimo razpisov v UKC Ljubljana vsaj 60 milijonov evrov - in da bi bilo zdravstvo bolje, če bi dali za zdravstvo več denarja. Podjetnik Marjan Batagelj pravi, da o zdravstvu govorimo vedno na enak način: da ga je treba spremeniti, nihče pa ga doslej ni spremenil. To pripisuje temu, da niso hoteli biti učinkoviti in transparentni. "Malo je tudi incestoidno, ker se vsi poznajo in če pride kdo od zunaj in hoče kaj spremeniti, ga hitro ustavijo".
Bančna luknja: politika se ne misli resno soočiti s tem
Prvaki so v soočenju obdelovali tudi bančno luknjo: Židan je krivdo valil na Janševo vlada, Janša krivde za to, kakšne kredite so jemali državljani in gospodarstveniki, ni sprejel, iskalo se je, v kateri stranki so tajkuni, Erjavec je prepričan, da ''velike ribe'' ne bodo nikoli pristale za rešetkami, zato predlagajo zakon, da vpleteni ne bodo nikdar več opravljali funkcije v državnih podjetjih. Šarec je predlagal ustanovitev finančne policije, reforma pa čaka tudi tožilstvo.
Glede bančne luknje je imel po soočenju Batagelj. "Poglejmo leto 2006 in 2007, ko je večina tega nastala . To so bili krediti, ki so bili spodbujeni tudi s strani bank. Upam si reči - ker sem bil del tega in kredita nisem najel, ker nisem bil prepričan, da ga bom lahko vrnil -, da so bile cene popolnoma nerealne. Bančniki so tu pristavili svojo skledo neupravičeno, marsikateri naivni podjetniki so kredit vzeli, zviti menedžerji vedeli, da tega ne bodo nikoli vrnili. In tu je nastala bančna luknja. Ker denarja je bilo veliko in denar je odtekel na jug. Poglejte, od kod zdaj prihaja denar - iz juga na sever. Nihče naj me ne prepričuje, da se je ta denar izgubil - izgubila se je le sled za denarjem, ampak zdaj se v drugi preobleki in z drugimi imeni vrača nazaj v Slovenijo, gre pa za čisto isti denar."
Božo Rustja, urednik revije in založbe Ognjišče, je o kandidaturi bivšega ministra Križaniča v vrstah SD, ki da je po ugotovitvah "Logarjeve" komisije sam odgovoren za 100 milijonov kreditov, stranka ga pa kandidira. "To pokaže, kako stranka resno misli z nekim očiščenjem. Politika s takšnimi dejanji pokaže, da se ne misli resno soočiti se s tem problemom in ga rešiti. In da tega ne misli rešiti sodno. To je katastrofalno. Bančno luknjo smo morali vsi davkoplačevalci plačati."
Modernih in razvojno naravnanih razprav ni
"Pogovarjamo se o obtoževanju, kaj so eni in kaj so drugi naredili, svet nas pa prehiteva po levi in po desni", je dogajanje na soočenju povzel Muževič. "Pogovarjati bi se morali o možnosti razvoja, kot majhna, fleksibilna država bi morali izkoristiti svoje prednosti, teme so pa popolnoma deplasirane." Glede denarja v zdravstvu pravi, da ga je premalo, če se primerjamo z najbolj razvitimi državami. Izpostavlja pa, da so tudi bolj učinkovite države, ki imajo manj denarja (Češka) in znajo z njim bolj učinkovito delati.
Beseda je tekla o minimalni plač v času gospodarske uspešnosti, da dobički do delavec ne pridejo, kar je v soočenju izpostavil Luka Mesec. Batagelj pa je bil jasen: "Med mano in Luko Mescem je res ena temeljna razlika: jaz sem začel v garaži, on pa v parlamentu."
Dodal je še eno razliko: "30 let imam podjetja in si nisem izplačal niti enega evra dobička. In če hoče biti kdo malo kapitalist v tej državi, naj z mano dela 12 ur dnevno, pa bo še on kapitalist in bo videl, koliko tega uživa sam, koliko od tega pa gre za to, da skrbi za svoje podjetje in zaposlene. Poglejte, začel sem z enim, ki sem ga zaposlil, danes jih je 400. Odgovoren sem za 400 družin. In naj mi nihče ne govori, da sem kapitalist, ker hočem, da imajo oni dobre plače. In zato nimajo minimalnih plač."
Muževič je opozoril, da o vprašanjih, o katerih razpravljajo v modernih državah, pri nas ne teče beseda: primer je univerzalni temeljni dohodek. Načini dela se spreminjajo, vse več je avtomatizacije, ne iščemo modernih rešitev. "Tudi ko se pogovarjamo o dobičku, ne upoštevamo, da je globalen trg, da če višamo davke na dobiček - moramo konkurirati državam v soseski.... Upoštevati moramo, da Slovenija ni izoliran otok, tako kot je Kuba, kjer se zato srečujejo z drugimi problemi -, ampak moramo upoštevati, da smo majhni v razvitem okolju in vse te prednosti izpostavljati. Univerzalni temeljni dohodek se mi zdi zadeva, ki bi to lahko rešila".
Čander: "Rufal" bo Janša, morda gremo na volitve še enkrat
O povolilnih koalicijah, o katerih teče beseda na vsej soočanjih, ko javno padajo takšne in drugačne zaveze, kdo bi s kom šel in s kom ne bi šel v koalicijo, pa je Mitja Čander "kvartopirsko" odgovoril, da bo Janša očitno "rufal", videli pa bomo, kaj pa bo iz tega "potegnil ven". Meni, da je vse mogoče, opozarja, da je levica zelo razdrobljena na teh volitvah in da je ogromno strank, medtem ko je težava desnice obratna: da je zelo homogenizirana in ima morda premalo strank za širšo koalicijo. Pričakuje, da bo povolilno obdobje zelo naporno, ne izključuje niti možnosti ponovnih volitev.
