Najprej iskrene čestitke ob 10. rojstnem dnevu. Reporter je eden redkih tiskanih medijev, ki mu je v časih pohoda spletnih medijev in družbenih omrežij uspelo obstati.
Najlepša hvala. Res je, kar pravite. Ko je pred desetimi leti izšla prva številka, Reporterju niso napovedovali dolgega veka, a se je revija na trgu hitro uveljavila, bralci so jo takoj vzeli za svojo. Postal je referenčni medij, ki so ga v številnih primerih povzemali in citirati tudi drugi. Reporter pa ni le vsak ponedeljek v tiskani izdaji, je tudi vsak dan na spletni strani reporter.si. Tudi mi gremo v korak s časom, revija in splet se med sabo dopolnjujeta.
Kako je sploh nastal Reporter?
Jedro novinarske ekipe, ki je po desetih letih še vedno enako, je v nekih drugih časih pred Reporterjem več let pisalo za revijo Mag, ki jo je leta 1995 ustanovil Danilo Slivnik. Mag je bil v začetku leta 2008, ko je bil v lasti Dela, politično in kapitalsko prevzet. Bili smo kolateralna žrtev v politično-tajkunski vojni. Novi, vsiljeni urednik Maga je s svojo novinarsko ekipo uredniško politiko takoj postavil na glavo. Ni nam preostalo drugega, kot da damo odpoved na Delu in najdemo novega založnika, ki bi bil pripravljen izdajati podoben medij. Na srečo so se stvari precej hitro razpletle in v nekaj mesecih je zagledal luč sveta Reporter, Mag pa je nato še prej kot v enem letu propadel. Njegovi bralci so odšli za nami.
Ob jubileju ste izjavili, da Reporter ni nastal kot politični projekt, ni bilo političnih botrov in skritih financerjev, da vaša revija tudi nikoli ni bila propagandno trobilo nobene politične stranke. Reporter sicer velja za bolj desnosredinski medij.
Reporter je bil vedno nekoliko samosvoj in nepredvidljiv, ni priznaval nedotakljivih. Po Reporterju je v zadnjih desetih letih letelo z vseh strani, z nami pogosto niso bili zadovoljni ne levi ne desni. A se na to nismo kaj veliko ozirali, saj je bil po svoje to kompliment našemu delu. Reporter ostaja za mnoge moteči faktor, njegove ustvarjalce pogosto vlačijo po sodiščih, a se ne damo in ne predamo.
Vsako leto imate tako vedno več »prijateljev«, kajne?
Pravijo, da se za dobrim konjem vedno kadi, a Reporter ne dviguje samo prahu, mnogim tudi pritisk. Ne opletamo s floskulami o »edini resnici«, pišemo to, kar mislimo, da je prav. Pri svojem delu smo poskušali čim bolj upoštevati osnovno pravilo, da je novinarstvo samo tisto, kar želijo politični in drugi mogočneži zamolčati ali skriti, vse drugo pa so odnosi z javnostjo oziroma propaganda.
Novinarstvo za vas torej ni samo poklic, je tudi nekakšno poslanstvo?
V tem poslu se ne da ravno obogateti. Pravijo, da ko si enkrat novinar, si vedno novinar. Ta poklic te res lahko zasvoji. Ni vedno lahko, a ko po desetih letih potegnemo črto, smo lahko zadovoljni. Reporter je nedvomno pustil neizbrisno sled v slovenski medijski krajini, pripomogel k njeni pluralnosti in širil polje svobode tiska. Njegovo neodvisnost zagotavlja tudi poslovna uspešnost, saj revija preživi na konkurenčnem medijskem trgu.
Katera Reporterjeva zgodba je najbolj odmevala v javnosti?
V desetih letih se jih je nabralo kar precej. Konec lanskega leta je sodišče na zahtevo najbogatejših Slovencev, zakoncev Login, celo preprečilo izid naše posebne izdaje Reporter Magazina. Šlo je za enega večjih posegov v svobodo tiska, na naši strani je bila skoraj vsa novinarska stroka, tudi drugi mediji so nas podprli. Žal po pol leta zadeva na sodišču še vedno ni dobila epiloga. Pred mesecem dni je zelo odmeval, tudi čez slovenske meje, intervju z ameriškim veleposlanikom Brentom Hartleyjem, ki je izrazil začudenje nad veliko naklonjenostjo slovenske politike do Rusije. V zadnji, jubilejni številki Reporterja smo tudi preverili, kako so se razpletle vse te naše najbolj odmevne zgodbe.
S čim bralce najbolj prepričate, da vsak teden sežejo po reviji Reporter?
Najslabše je, če je medij dolgočasen. Naši bralci vedo, da Reporter ni tak. Raznovrstne zgodbe, ki jih objavljamo, imajo dodano vrednost. Določene informacije lahko dobijo samo pri nas. Podobno velja tudi za mnenja. Reporter ima širok nabor uglednih kolumnistov, ki pišejo brez dlake na jeziku in si drznejo biti politično nekorektni. Medijev ne delimo samo na leve in desne, nacionalne in lokalne, ampak jih sodimo tudi po kredibilnosti. Priznam, da smo tudi mi naredili kako neumnost, a Reporter je nedvomno kvaliteten medij, ki je v času instant spletnih novic in poplave tako imenovanih »fake news« vreden branja. Tudi pri tistih, ki se z nami morda kdaj ne strinjajo.
Bomo čez deset let še brali Reporter? Bo ta še vedno revija ali bo obstajal le še kot spletni medij?
Pred desetimi leti, ko smo izdali prvo številko, sem si zastavil za cilj, da bi obstali vsaj deset let. Zdaj smo tu, kaj bo čez deset let, pa si ne bi upal napovedati. Reporter bo v taki ali drugačni obliki toliko časa, dokler bo imel bralce, kar načeloma velja za vsak medij.
