Čeprav številne občine po Sloveniji vse več zemljišč namenjajo za urbano vrtičkanje, je na rodoviten kos zemlje večinoma treba čakati v vrsti.
MOL
Mestna občina se zavzema za urejeno in umirjeno vrtičkanje.
Cene vrtičkov
Kot kaže, je vedno več Slovencev, ki se želijo ukvarjati z vrtičkarstvom – imeti manjši kos zemlje, ga obdelovati, zanj skrbeti in na koncu požeti plodove svojega dela. Številne občine po Sloveniji, predvsem tiste, v katerih je več blokovskih naselij, so prepoznale to željo in so del občinskih zemljišč preuredile v vrtičke ter jih oddale v najem. Na Mestni občini Ljubljana pravijo, da ima vrtičkarstvo tako ekonomski kot socialni potencial in da gre za pomemben dejavnik višanja stopnje samooskrbe. Na območju MOL je tako trenutno urejenih šest vrtičkarskih območij oziroma skupaj kar 767 vrtičkov. Najemnine se gibljejo od pol evra do enega evra na kvadratni meter letno, odvisno od opremljenosti zemljišča. Nekatera so namreč opremljena z lopami za orodje, ponekod so v sklopu vrtičkov tudi otroška igrišča. Cena najema ne pokriva preostalih stroškov, kot so voda, odvoz smeti, vzdrževanje ... Kot so nam sporočili z MOL, je trenutno odprt razpis za vrtičke na Rakovi jelši, na drugih lokacijah pa prostora več ni in že obstajajo čakalne vrste.
Vse občine, ki vrtičke oddajajo, imajo pri oddaji dokaj podobne pogoje. Vrtički so namenjeni zgolj tistim prebivalcem občine, ki nimajo lastnega zemljišča, ki bi omogočalo pridelavo vrtnin.
S pomanjkanjem prostora za vrtičke se srečujejo tudi v Mariboru, kjer imajo trenutno sklenjenih 410 pogodb z vrtičkarji. Vrtovi oziroma vrtički so v povprečju veliki od 80 do 100 kvadratnih metrov. Najemnina za kvadratni meter zemljišča znaša dvajset centov letno. Zemljišče, kjer so vrtovi v Morskem jarku in v Novi vasi, je ograjeno, prav tako je na teh lokacijah vodovodni priključek in najemniki plačujejo vodarino. Kot so nam povedali, se vrtički praviloma oddajajo »prazni«. Na vrtičkih ni dovoljeno postavljati nič, razen manjše vrtne lope za spravilo orodja, prav tako pa sta najemnikom na vrtovih izrecno prepovedana sajenje trajnic (sadnega drevja in podobnega) ter uporaba fitofarmacevtskih sredstev.
MOL
V Ljubljani je več vrtičkov opremljenih s prostornimi lopami.
Kot nam je povedala Simona Trčak Zdolšek iz društva Urbani eko vrt, se na njihovih vrtovih prideluje največ solate ter plodovne zelenjave, torej paradižnikov, stročnic, paprike in drugega.
Leto čakanja na ekovrt
V Mariboru je mogoče vrt najeti tudi prek društva Urbani eko vrt, ki ga vodi Simona Trčak Zdolšek. Povedala nam je, da upravljajo 105 vrtov, ki so na občinskem zemljišču. Vsi vrtički so zasedeni, tisti, ki si jih želijo, pa se morajo pripraviti na kakšno leto čakanja. Torej tisti, ki so za vrt zaprosili februarja letos, ga bodo lahko prevzeli februarja 2019. Strošek letnega najema je 30 evrov, poleg tega pa najemniki plačujejo še stroške vzdrževanja, vode, najema WC-kabin in pridobitve ekocertifikata, kar znaša dodatnih 20–30 evrov letno.
Vrtički tudi v Prekmurju
Tudi v Prekmurju, kjer zemlje sicer ne primanjkuje, je mogoče prek občine Murska Sobota najeti manjše vrtičke. Na voljo je 26 vrtičkov, velikih 50 kvadratnih metrov, in pet vrtičkov, velikih 100 kvadratnih metrov, cena pa je 20 oziroma 40 evrov na leto. Vrtove oddajajo tudi številni zasebniki. Že hiter pregled spletnih oglasov nam pokaže, da so vrtovi na voljo praktično po vsej državi, cene pa se gibljejo od 0,7 do 1,7 evra za kvadratni meter na leto.
