Našo pozornost je pred dnevi pritegnil zapis na blogu mlade mamice, v katerem je opisala, kako so jo že dvakrat obiskali socialni delavci, ker naj bi napak ravnala s svojim otrokom. Zdaj se mora zglasiti še na pogovor na lokalnem CSD-ju, socialne delavke pa se bodo zglasile tudi v vrtcu, ki ga obiskuje njen sin. Razlog: anonimna prijava. Čeprav so socialni delavci že ob prvem obisku ugotovili, da je bil njihov prihod nepotreben, so se zglasili tudi drugič, svoje preverjanje pa bodo še razširili.
Škodujejo drugi osebi
Centri za socialno delo morajo popolnoma vse anonimne prijave preveriti in o tem narediti tudi zapisnik.
In prav je tako. Vsak sum zlorabe otroka je treba preveriti in ovreči. In delavci CSD-ja so po zakonu dolžni preveriti čisto vsako prijavo zlorabe, naj bo še tako absurdna. A dejstvo je, da nekateri institut anonimne prijave izkoriščajo zgolj zato, da bi škodovali ali nagajali določeni osebi. Glede na izkušnje dolgoletnega sodelavca centrov za socialno delo v večjih centrih prejmejo tudi po eno ali dve lažni prijavi na dan. »Vsak klic je začetek nekega postopka. Ali bo zapis romal v arhiv ali pa se bo nadaljeval, pa je odvisno od odkritij na terenu. Kako se ob lažni prijavi vse skupaj odvije, pa je v veliki meri odvisno od empatije socialnega delavca.« nam je povedal.
»Ulile so se mi solze«
Kljub temu, da so nekatere prijave lahko šaljive narave, kot prijava preglasnega občevanja sosedov, pa vse obremenjujejo že tako prezaposlene socialne delavce. Tako ti, namesto da bi se ukvarjali s tistimi, ki so pomoči potrebni, skačejo po terenu in lovijo sence. Poleg tega je nepričakovan obisk centra za socialno delo stres za vsakega starša. Blogerka, katere objavo smo omenili na začetku, je svojo izkušnjo opisala takole: »Ob prvi prijavi sem se sesula. Takoj ko sta mi obrnili hrbet (socialni delavki, op. p.) so se mi ulile solze. Da tresenja sploh ne omenim. Tudi drugič sem svoje občutke težko obvladala. Seveda mi je šlo na jok. Kako mi ne bi?«
Posreduje tudi policija
Število klicev in anonimnih prijav naj bi se začelo po letu 2008 povečevati, v zadnjih letih naj bi znova padalo. Največ prijav naj bi bilo čez dan med 11. in 12. uro, po prijavah pa prednjači področje Ljubljane. Številka: 1-2 lažni prijavi na dan naj bi prejeli večji CSD-ji.
Škodoželjne anonimne prijave je nemogoče preprečiti. So stranski učinek sistema, ki je v želji, da bi zaznal čimveč življenjskih situacij, ki terjajo pomoč, odprl vse dostopne komunikacijske kanale. Zlonamerna prijava in zloraba javnih uslužbencev je sicer kazniva, a izredno težko dokazljiva. V primeru, da so lažne prijave proti eni osebi prepogoste, CSD-ji o tem obvestijo tudi policijo, ki po naših podatkih običajno že z resnim opozorilom doseže, da se klici prenehajo.
Socialna pomoč pod drobnogledom
Lažne prijave, ki jih CSD-ji prejemajo, so izredno širokega spektra. Največ je takih, ki jih medsebojno sprožajo nekdanji partnerji in partnerice v boju za skrbništvo otroka, ter takih, ki se nanašajo na prejemnike socialnih transferjev. Kot nam je povedal dolgoletni socialni delavec, smo Slovenci izredno občutljivi, če nekdo prejema katerega izmed socialnih transferjev in istočasno vozi dober avto. Zanimiva pa je tudi informacija, da prijavitelje pogosto skrbi, ali lahko tisti, ki so ga prijavili, na kakršenkoli način izve, kdo ga je prijavil. Kot smo izvedeli, so te skrbi odveč, čeprav anonimnost ščiti tudi zlobneže.
