Službeni nadzor nad sodnico je predlagal pravosodni minister Goran Klemenčič, nadzor pa je izvedel višji sodnik svetnik Boris Štampar. Ta je pregledal vse kazenske zadeve sodnice po oktobru 2016, pri katerih je sodnica izrekla zaporno kazen. Pregled 16 zadev je ugotovil kršitve v dveh primerih, poroča časnik Dnevnik.
Prva kršitev se je zgodila v primeru davčnega dolžnika Urbana Marovta, ki je zaporno kazen prestajal v tako imenovanem vikend zaporu, kjer je med tednom hodil v službo, v zaporu pa bival le ob koncu tedna. Po tem, ko je sodišče Marovtu združilo dve kazni in je njegova zaporna kazen narasla na 4 leta in 11 mesecev, zakonski pogoji za izvrševanje vikend zapora namreč niso več obstajali.
Štampar je v poročilu za nepravilne označil tako pojasnilo sodnice Marovtovemu odvetniku kot tudi dva njena odgovora odprtemu oddelku mariborskega zapora v Rogozi. Vsa ta pojasnila so po mnenju Štamparja v nasprotju s četrtim odstavkom 86. člena kazenskega zakonika, ki jasno določa, da lahko obsojenci kazen odslužijo v obliki vikend zapora le v tistih primerih, ko so obsojeni na kazen do treh let zapora.
Vodstvo zapora je sicer konec novembra lani pisalo na okrožno sodišče v Maribor in ponovno predlagalo, da naj Marovt zaporno kazen prestane v zavodu. Sodnica Verdel Kokol je njihov predlog zavrnila, kot je to storila že avgusta, ko jo je vodstvo zapora seznanilo še z eno Marovtovo kršitvijo - vmes je zamenjal zaposlitev, pa tega ni sporočil pristojnim, čeprav bi bil to dolžan storiti.
Marovt je na koncu izgubil ugodnost vikend zapora, še vedno pa je lahko z odprtega oddelka vsakodnevno hodil v službo, vendar se je moral v zapor vračati.
Službeni nadzor je pokazal, da se je sodnica v Marovtovem primeru neutemeljeno sklicevala tudi na člen kazenskega zakonika, ki govori o namenu kaznovanja, napačno pa naj bi bilo tudi njeno sklicevanje na pravilnik o izvrševanju kazni zapora.
V nadzoru se je Štampar negativno opredelil še do ene kazenske zadeve, ki se prav tako nanaša na utajo davkov. Obtoženca sta priznala krivdo in bila obsojena na pogojno zaporno kazen ter plačilo stranske denarne kazni v višini 3000 in 6000 evrov. Sodnica v tej zadevi po mnenju službenega nadzora ni ustrezno postopala, ko se je izkazalo, da je prvi obsojenec poravnal le 125 evrov, drugi pa nič. Imela je namreč možnost, da bi obsojencema zaradi njunega nespoštovanja plačevanja po obrokih odredila takojšnje plačilo kazni.
Poročilo nadzora nad delom sodnice bo po odredbi predsednika sodišča vloženo v njen osebni spis, tako da bodo ugotovitve iz poročila lahko upoštevali pri naslednji izdelavi njene ocene sodniške službe, še poroča Dnevnik.