Novice Svet24

Čeprav je bilo povišanje na 385 evrov sprejeto, ni minilo brez nasprotovanj dela poslancev, ki so v preteklosti mnogo odločneje podprli zvišanje svojih plač.

Za večino prejemnikov je denarna socialna pomoč edini dohodek. Omenjeno zvišanje podpore ljudem omogoči vsaj minimalno finančno gotovost, zaradi česar niso prisiljeni v sprejem kakršnegakoli dela. S tem se zmanjšuje izkoriščevalske prakse, izboljšuje kakovost delovnih mest ter viša plače zaposlenih.

Kot smo že pisali, so poslanci pretekli četrtek sprejeli zvišanje denarne socialne pomoči z 298 evrov za pare brez otrok ali samske osebe na zgoraj omenjeni znesek. Takšnemu zvišanju je odločno nasprotovala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, ki je želela omenjeni znesek dvigniti zgolj na 331 evrov, čeprav je pred tremi leti in pol v intervjuju za Mladino obljubljala, da bo prav sama predlagala, da se ga dvigne na 385 evrov.

Ker so poslanci sprejeli samo drugi del amandmaja Levice, pa bo ta pomoč znašala 385 evrov samo od junija do konca leta, nato pa naj bi se spustila na 331 evrov, če ne bodo novoizvoljeni poslanci sprejeli drugačne odločitve.

Zvišanje še vedno pod vprašajem

Zvišanje denarne socialne pomoči so poleg Levice podprli tudi poslanci SMC in del poslancev Desusa, poslanci SD pa so se pri glasovanju vzdržali, čeprav so še dan prej podpirali mnenje ministrice za delo. Zanimivo, da predsednik državnega zbora Milan Brglez, čeprav je predsedoval seji, ni glasoval.

Predlogu so nasprotovali v SDS in NSi, ki sta že v preteklosti, ko sta bili v vladah, zaostrovali prejemanje te vrste pomoči, čeprav predvsem prvi v predvolilnem času volivcem obljubljajo veliko. Kljub vsemu pa še ni gotovo, da bo denarna socialna pomoč dejansko zvišana, saj lahko veto na zakon še vedno izglasuje državni svet. Kot smo neuradno izvedeli, so o tem razpravljali predstavniki delodajalcev, vendar naj bi odstopili od tega, da sami predlagajo veto na zakon. V kolikor bo kakšna druga interesna skupina to storila, bo socialna pomoč ostala na ravni 298 evrov, saj skoraj gotovo zakon ne bo dobil 46 glasov, kolikor jih v drugo potrebuje v državnem zboru.

Bobo

Dreamstime

Sebi zvišali plače

Medtem ko se poslanci težko uskladijo o dvigu prejemkov najranljivejših skupin, pa to mnogo lažje storijo pri zvišanju svojih dohodkov. Tako sta bila v parlamentu brez večjih razprav sprejeta  ukrepa, ki sta zvišala tudi plače poslancev. S prvim septembrom 2016 so poslanci odpravili plačno kompresijo. S tem ukrepom so se plače najbolj zvišale najbolje plačanim funkcionarjem v javnem sektorju. Predsedniku vlade, države, parlamenta, vrhovnega in ustavnega sodišča so se takrat bruto plače zvišale za več kot 260 evrov, torej za toliko, kot nekateri prejemajo denarne socialne pomoči, ki je zanje edini prejemek. Ministrom so se takrat plače v povprečju zvišale za 246 evrov, poslancem za 200 evrov. Vsi so dobili povrnjen tudi regres v višini 350 evrov. Kar pomeni, da so samo s tem dodatkom dobili več, kot znaša mesečna denarna pomoč najrevnejšim. Istočasno so se z odpravo plačne kompresije tistim z minimalno plačo te zvišale za manj kot štiri evre. 

Sebi še drugič zvišali plače

Prvega januarja lani pa je začela veljati še mini davčna reforma, ki je še dodatno zvišala plače tistih z najvišjimi dohodki. Sprememba dohodninske lestvice je bila namreč naravnana tako, da so se obdavčitve znižale prav skupini, v katero spadajo tudi politiki. Tako se je predsedniku vlade Miru Cerarju in drugim zgoraj naštetim funkcionarjem plača zvišala za dodatnih 167 evrov neto, nekoliko manj tudi drugim ministrom in poslancem. Ministrica Anja Kopač Mrak od takrat na mesec dobi okoli 235 evrov višjo plačo, kar je več kot 208 evrov socialne pomoči, kolikor zdaj na primer dobi oseba, starejša od 18. let in mlajša od 26. leta starosti, ki živi pri starših. Oba ukrepa skupaj naj bi državno blagajno obremenila za 80 milijonov evrov. Za primerjavo, dvig denarne pomoči za 50 tisoč prejemnikov naj bi stal več kot polovico manj, vendar po mnenju nekaterih to ogroža državne finance.

Med vsemi 50 tisoč prejemniki socialne pomoči je kar dve tretjini samskih oseb. Več kot 6900 oseb je delovno aktivnih, a tudi z delom in socialno pomočjo ostajajo revni. Približno polovica vseh prejemnikov je zaposljivih le z intenzivnimi ukrepi, kot so subvencije delodajalcem. Mnogi pa so nezaposljivi tudi zaradi zdravstvenih težav.

Kaj sledi po volitvah?

Predvsem desno usmerjene stranke pa tudi po volitvah zagovarjajo še nadaljnje znižanje obdavčitve najbolje plačanega sloja prebivalstva, ki je zdaj obdavčen s 50 odstotki, kar bi še dodatno povečalo plače najbogatejših. Ker se pogosto zgledujemo po Avstriji, povejmo, da je tam s 50-odstotki obdavčen že tisti, ki zasluži 60 tisoč evrov, pri nas, kjer so povprečne plače pol nižje, pa pri 70 tisoč evrih. Z zanimanjem bomo opazovali, ali bodo poslanci oziroma nova koalicija po volitvah zmogli dovolj moči, da denarno socialno pomoč tudi po novem letu ohranijo na višji ravni oziroma ali jo bodo v prihodnje zvišali na 440 evrov, kolikor znašajo minimalni življenjski stroški, s čimer bi poskrbeli za zaščito najrevnejših prebivalcev te dežele.