Zahtevke za pomoč po pozebi je mogoče vložiti do 6. marca, nato pa bo agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja preverila zahtevke in o njih odločila v šestih mesecih.
Agencija bo sicer vsem kmetijskim gospodarstvom, ki imajo na podlagi podatkov iz aplikacije Ajda najmanj en gerk (grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva) s stopnjo poškodovanosti vsaj 60 odstotkov, poslala predtiskan obrazec za pomoč. Sicer je obrazec na voljo na spletni strani agencije, oškodovani pa ga izpolnijo in skupaj prilogami posredujejo na agencijo.
Pomoč po pozebi se izplačuje v skladu z zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017. Zakon tudi daje pravno podlago za subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obratna sredstva vinogradniškim in sadjarskim kmetijam.
Sklad je že objavil razpis za reprogramiranje investicijskih posojil v sadjarstvu in vinogradništvu, do katerega so upravičeni vlagatelji, pri katerih je prišlo do nezmožnosti vračanja finančnih obveznosti iz naslova investicijskih posojil zaradi pozebe v letu 2017. Prvi rok na ta razpis se izteka danes, drugi rok je 30. marec.
46 milijonov evrov škode
Vlada je program odprave posledic lanske pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu sprejela na petkovi seji. Za njegovo izvedbo je iz proračunske rezerve za leto 2018 zagotovila sedem milijonov evrov. Pozeba je sicer povzročila za okoli 46 milijonov evrov škode, največ v trajnih nasadih. Po navedbah vlade je prizadela 3290 oškodovancev na dobrih 8147 hektarih kmetijskih površin v 155 občinah.
Pobrala je pomembno količino jabolk in hrušk, povprečni pridelek naj bi najmanjši doslej. Negativno je vplivala tudi na pridelavo žita, vrtnin, drugega sadja in vinogradništvo, predvsem na pridelek rdečega grozdja. Prizadela je tudi čebelarje, saj je uničila prvo spomladansko cvetje, ki je osnova za dober razvoj čebel spomladi in kasneje za proizvodnjo medu.
Pristojni so lansko pozebo obravnavali kot 100-letni pojav, čeprav je državo prizadela tudi aprila leto prej, torej v 2016. Takrat je bila škoda ocenjena na 44,28 milijona evrov, pozeba pa je tudi takrat močno prizadela predvsem sadno drevje in vinsko trto.
