Številne čebelarje skrbi, da bi tudi letos v spomladanskih mesecih lahko prišlo do pozebe, kakršna je bila v zadnjih dveh letih, kar bi močno zmanjšalo čebeljo pašo, ki je po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije v zadnjem času tudi zaradi slabega vremena pod povprečjem.
Podatki kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano.
TRENUTNO ŠE V DOBREM STANJU
Nekatere tudi skrbi pretoplo vreme za ta letni čas. Kot pravi Blaž Šercelj s Sel pri Dolenjskih Toplicah, ki je eden največjih čebelarjev v topliški dolini, čebela, tako kot številne druge živali, čez zimo potrebuje mraz, da miruje. »Če bo topla zima, bodo prezimile tudi njene bolezni, ki bi kasneje lahko udarile navzven.« Lanska letina je bila po njegovih ocenah glede na pozebo sicer povprečna, čebele pa so trenutno v dobrem stanju. Tudi v Čebelarskem društvu Šentjernej, ki šteje 73 članov, pravijo, da bodo po njihovih izkušnjah čebelje družine uspešno prezimile, če bodo imele zadostne količine hrane in bodo v dobri zdravstveni kondiciji. »V normalnih zimah in v hladnem vremenu so čebele brez zalege in v stalnem kontaktu s hrano na satju. Problemi pa nastanejo, ko pretoplo vreme za ta letni čas botruje predčasnemu zaleganju matic. Takrat čebele s svojimi telesi grejejo zalego in je ne zapuščajo, da se ta ne prehladi. S tem pa dvignejo temperaturo zaradi povečanja drgetanja mišic v gnezdu na 35 stopinj Celzija, zato povečajo porabo hrane okoli gnezda. Z nenadno ohladitvijo vremena, ko te hrane v bližini gnezda zmanjka, pa nastane problem, ker čebele ne zapuščajo zalege in se zato ne pomikajo za hrano po satu. Tako čebelja družina lahko umre pri polnem satju hrane, ki je le nekaj centimetrov oddaljeno od gnezda,« pravi predsednik društva Aleksander Kragolnik. Zato mora čebelar redno spremljati stanje vsake čebelje družine posebej in temu ustrezno ukrepati, kar med drugim pomeni tudi dodajanje hrane čebelam, ko je to potrebno. »Glede tega se čebelarji še posebej neradi spominjamo leta 2014, ko ni bilo vprašanje, ali bomo sploh natočili kaj medu, temveč kako ohraniti čebelje družine,« dodaja Kragolnik.
OGROŽENOST ČEBEL
Za med, ki ga dobimo na trgovskih policah, največkrat ne vemo, od kod izvira in na katerih rastlinah so čebele nabrale nektar.
Danes čebele brez pomoči čebelarjev ne morejo preživeti in bi propadale. »Klimatske spremembe, intenzivno kmetijstvo, pesticidi, čebelje bolezni in drugo jih ogrožajo, zato potrebujejo znanje čebelarjev,« poudarja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Po njegovem mnenju je zato pomembno, da je na njihov predlog Generalna skupščina Združenih narodov decembra sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel, namenjen zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka. »Nekateri podatki kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane,« poudarja Noč. Ključno sporočilo svetovnega dneva čebel je, da začnemo ustvarjati pogoje za preživetje čebel, pravi. »Če se bo politika končno zavedala, da čebele še kako potrebujemo, se bodo ustvarili tudi dobri pogoji zanje,« je prepričan Noč. Zato se na čebelarski zvezi trudijo, da bi država in lokalna skupnost na javnih površinah, poljih in drugod še bolj spodbujali sajenje dreves oziroma rastlin, ki so bolj odporne na čedalje bolj muhasto vreme.
UPANJE V SVETOVNEM DNEVU ČEBEL
V čebelarski zvezi se trudijo, da bi država in lokalna skupnost na javnih površinah, poljih in drugod še bolj spodbujali sajenje dreves oziroma rastlin, ki so bolj odporne na čedalje bolj muhasto vreme.
Lokalni čebelarji pričakujejo, da bo svetovni dan čebel zanje prinesel nekatere pozitivne spremembe, predvsem pa si želijo, da bi pripomogel k dvigu zavesti o še večji skrbi za okolje. »Zagotovo smo lahko ob tem ponosni na organiziranost čebelarstva v državi,« z veseljem pove Blaž Šercelj. »Po mojem mnenju lahko razglasitev svetovnega dneva čebel krepko pomaga čebelarjem na lokalni ravni, saj odpira pot do razglasitve čebel za ogrožene. To pa v nadaljevanju pomeni možnost denarnih ali drugih podpor za vsako čebeljo družino slehernega čebelarja z urejenim statusom. Za bolj podjetne čebelarje lahko predstavlja tudi odličen temelj za razvoj čebelarskega turizma, apiterapije, inovativnosti pri trženju čebeljih pridelkov in še marsikje,« vidi priložnosti Kragolnik.
80 ODSTOTKOV PONAREJENEGA MEDU
S svetovnim dnevom čebel se poudarja tudi lokalno pridelana hrana, kamor spada tudi slovenski med, ki ga uvrščajo med najboljše na svetu, poudarja Noč. »Naš med ni tekoč, kot je nekje drugje po svetu,« dodaja Šercelj. Pri njih doma poleg gozdnega točijo še hojev in lipov med, tudi cvetličnega, s prevozi pa pridejo še do akacijevega in kostanjevega. »Ponujamo le najboljše in stranke to znajo ceniti, zato ga raje kupijo pri nas kot v trgovinah.« Predsednik čebelarske zveze opozarja, da je na trgu kar 80 odstotkov ponarejenega medu, kajti povpraševanje po njem je večje od proizvodnje. V večjih potrošniških državah je čebelarstvo industrija, pri nas pa je v večini še vedno ljubiteljska dejavnost. »Za med, ki ga dobimo na trgovskih policah, največkrat ne vemo, od kod izvira in na katerih rastlinah so čebele nabrale nektar. Slovenski med pa vsebuje veliko cvetnega prahu, na katerega je naše telo že navajeno,« razlaga predsednik šentjernejskega čebelarskega društva. Slovenski čebelarji, kot že rečeno, imajo ogromno znanja, zato je vlada ustanovila tudi Slovensko čebelarsko akademijo, ki bo organizacijska enota Kmetijskega inštituta Slovenije. Kot je povedal kmetijski minister Dejan Židan, bo namen akademije prenašati znanja in kompetence slovenske čebelarske stroke drugim državam.
