Polžji premiki in vsakodnevni zastoji po Roški ulici, v katerih lahko vozniki in potniki javnega prometa "uživajo" v času jutranje in popoldanske prometne konice, so v zadnjih mesecih stalnica. Da potrebujete deset minut in tudi več, da se "pricijazite" od Karlovške in preko Roške do križišča z Zaloško v času konic? Ali v obratni smeri: iz Zaloške (ali iz smeri Litijske po Polanski cesti) po Roški do križišča z Dolenjsko in Karlovško? Nič nenavadnega.
Na današnji dan je na območju MOL 45 aktivnih cestnih zapor, je mogoče prebrati na spletni strani MOL.
Za upočasnjen promet, ki se vije po Roški - in, če ugibamo, je malo verjetno, da so nad kolonami pločevine pod okni navdušeni okoliški stanovalci sicer precej prometne Roške ceste - so kriva dela, ki so od septembra dalje zaprla promet na Hradeckega cesti. Ker z izjemo zaprte ceste Mesta občina Ljubljana ob sodelovanju z javnim podjetjem LPP ni poskrbela za razbremenitev prometa na tem območju (morda vsaj s spremembo voznih redov proge LPP številka 11 ali aktiviranjem proge 20Z - ki trenutno vozi le ob nedeljah in praznikih ter pokriva območje Zaloga - tudi med delavniki), se ljudje še vedno raje odločajo, da v zastoju sedijo v svojem vozilu: čakanje je tako namreč še vedno lažje prenesti kot v prenatrpanem in v poletnih mesecih zaradi nedelujočih klimatskih naprav neznosno vročih avtobusnih LPP. Naj ob tem omenimo, da proga LPP na trasi 11 na "kritičnem" območju na in okoli Roške dnevno "pokriva" več srednjih šol, fakultet, dijaških domov in, nenazadnje, tudi UKC Ljubljana. Dijaki in študentje pa so tisti, ki v zelo velikem obsegu dnevno uporabljajo storitve javnega prevoza.
Kakorkoli že, v zadnjih mesecih prebivalcem in gostom v Ljubljani, ki se Roški niso mogli izogniti, ni preostalo drugega kot čakanje v zastoju. Ob začetku del na Hradeckega cesti, ki je sovpadlo z začetkom šolskega leta in z oktobrom tudi študijskega leta, je bilo tudi v javnosti slišati veliko nezadovoljnih glasov. Pa ne le uporabnikov ljubljanskih cest, ampak tudi prometnih strokovnjakov, češ, da se v Ljubljani z zaprtjem nekaterih cest promet ni zmanjšal, ampak le preusmeril, kot je pred časom za Siol.net dejal Jure Kostanjšek iz Avto-moto zveze Slovenije.
Župan Zoran Janković, ki je sicer zadovoljen z napredkom na področju mobilnosti, je konec septembra lani v intervjuju za časnik Dnevnik glede gneče dejal le, da so vozniki v Ljubljani razvajeni, ker se v avtih vozijo sami, si ne znajo oziroma nočejo poiskati alternativnih poti ter načinov prevoza. Natančneje: potem ko je Ljubljano primerjal s 14 milijonskim Carigradom, je dejal: "Bil sem v Turčiji in lahko rečem, da v primerjavi s Carigradom mi nimamo težav s prometom. Tam na nekaterih ulicah promet stoji skoraj ves dan, le med 2. in 5. uro ne. Pri nas smo razvajeni. V času prometnih konic, v času prenov, ko zmanjka nekaj voznih površin zaradi zapor, v dežju, ko ljudje manj kolesarijo ali pešačijo in se raje vozijo z avti, takrat vozniki enostavno ne iščejo alternativnih poti."
Kakorkoli že, v tem intervjuju je Janković tudi dejal, da "na Hradeckega cesti gradbena dela sicer lepo potekajo, računam, da bomo na polovico cestišča do ljubljanskega maratona položili grobi asfalt in da bomo dela končali še letos pred rokom." Leto 2017 se je končalo, Hradeckega cesta pa je še vedno zaprta za promet (oziroma je ta dovoljen le za lokalni promet), tako da z odprtjem ceste pred rokom ni bilo nič. Na tabli pred zaporo je še mogoče prebrati, da se cesta odpira februarja letos.
Vozniki in potniki LPP, še malo potrpljenja bo potrebno.
