Gospodarska zbornica Slovenije je objavila fokusni komentar, v katerem navajajo, da se je masa plač v desetih letih v javnem sektorju povečala za milijardo evrov, kar je bistveno več kot v gospodarstvu. Enako velja za povprečno bruto plačo. Število zaposlenih se je v tem obdobju v javnem sektorju povečalo za 20 tisoč, v nasprotju z gospodarstvom, kjer se je skrčilo za 31 tisoč.
Gospodarstvo bolj prizadeto
Glede na to, da je kljub navedenim podatkom več nezadovoljstva slišati v javnem sektorju, smo sindikate povprašali, zakaj je tako. Številk, ki jih navaja GZS, nihče izmed vprašanih sindikalistov ni želel komentirati, nekateri pa o njihovi pristnosti celo dvomijo. Bojan Hribar, generalni sekretar konfederacije javnih sindikatov, meni, da nastale razlike ni mogoče pripisati aktivnosti sindikatov. »Ne gre za to, da bi bili sindikati, ki zastopajo zaposlene v gospodarstvu, manj sposobni, temveč je bilo gospodarstvo zaradi finančne in gospodarske krize bistveno bolj prizadeto, kot javni sektor,« nam je pojasnil.
Izničeni učinki gospodarske rasti
Gospodarska zbornica v svoji objavi opozarja tudi, da večji ko so apetiti v javnem sektorju, težje bo gospodarstvu. Zapisali so: »Po ocenah ministrstva za javno upravo znaša znesek vseh sindikalnih zahtev javnega sektorja skupaj 750 milijonov evrov oziroma 1,8 odstotka BDP! Če bi prišlo do takega dviga, bi se gospodarska rast na kratek rok dodatno dvignila zaradi povečane domače potrošnje. Toda povečal bi se tudi javnofinančni primanjkljaj, struktura izdatkov bi se trajno poslabšala in povečala bi se nevarnost višjih davčnih obremenitev državljanov. Vsakršne zahteve po dvigu plač morajo zato ostati znotraj v proračunu predvidene mase plač. Sicer bodo učinki gospodarske rasti izničeni.«
Konkurenca med sindikati
So si torej sindikati med seboj konkurenčni? Jakob Počivavšek iz konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki zastopa tako zaposlene v gospodarstvu kot zaposlene v javnem sektorju, meni, da ne. Kot pravi, iz teh podatkov ni mogoče sklepati o večji ali manjši uspešnosti sindikatov v javnem in zasebnem sektorju, še zlasti ko je govora o številu zaposlenih in masi plač, ki sama po sebi še ničesar ne pove o plači posameznika. »Res pa je, da so na splošno aktivnosti sindikatov v zasebnem sektorju praviloma deležne manjše medijske pozornosti kot tiste v javnem sektorju,« dodaja.
Manj državi
Tako predstavniki gospodarstva kot sindikati menijo, da je rešitev za nastalo situacijo v manjši obremenitvi plač. Cilj vlade bi tako moral biti splošno znižanje obdavčitve stroškov dela, s čimer bi se zvišale neto plače tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju, brez negativnih učinkov na gospodarstvo.
