»Denar sem si res prigarala, saj je bila zmaga krvavo prislužena, tudi zato, ker so me vsi imeli za najšibkejši člen,« je vesela povedala 44-letna Milena Žižek iz Grab pri Ljutomeru, ko so jo razglasili za zmagovalko šova Kmetija. Preprosta in dobrosrčna svetlolaska je dan pozneje za udeležence šova v svoji gostilni pripravila zabavo, na kateri so proslavili njeno zmago, malce pomirili strasti, pa tudi naredili nekaj načrtov za prihodnost.
»Če bi se morala še enkrat odločiti, ali bi šla v šov ali ne, bi bil odločen odgovor ne. Tako pa sem se sredi poletja na prigovarjanje znancev malce lahkomiselno prijavila v šov, ne da bi res vedela, kaj me čaka. Poleg trdega garanja, pomanjkanja hrane in higiene so bili največja preizkušnja odnosi med tekmovalci. Padlo je veliko grdih besed, ki človeka prizadenejo. Tudi meni je žal za vse grdo, kar sem izrekla. Slovim kot človek brez dlake na jeziku in vedno povem, kar mi pade na pamet. Ko pa malce premislim, se zavem, da bi bilo bolje malo 'prišparati' jezik, saj izrečenega ne moreš vzeti nazaj,« v pojoči prekmurščini pripoveduje Milena, ki ni imela lahkega življenja. Zadnjih deset let ima v najemu gostilno, prej je imela celo dve, s katero se skuša prebiti skozi življenje in položnice. Nekaj časa je bila samohranilka, zdaj pa ima partnerja, ki ji stoji ob strani.
Nesebična hčerkina podpora
»Hči Patricija je največ, kar imam v življenju. Zanjo bi dala vse na svetu in nič mi ni težko narediti. Zadnja tri leta živi in študira pravo v Avstraliji. Za ta korak se je odločila na enem od obiskov pri sorodnikih. Na tetino prigovarjanje se je tam vpisala na fakulteto, meni pa se še sanjalo ni, koliko se bom morala potruditi, da bom zaslužila za njeno šolnino. Študij tam je namreč plačljiv. V tolažbo mi je, da je pridna študentka, ki bo naslednje leto že diplomirala. Zelo jo pogrešam, v uteho mi je, da se slišiva po telefonu in Skypu. Vendar to ne more nadomestiti stika v živo,« pravi Milena, ki jo je ravno hči najbolj podprla pri vstopu v resničnostni šov. Medtem ko so ji drugi odsvetovali, ji je Patricija rekla, naj le gre poskusit srečo in zmagat. Hčerkina podpora ji je pomagala zdržati, ko ji je bilo najtežje.
Poravnala bo najnujnejše
»Denar mi ne pomeni veliko, saj si z njim ne moreš kupiti zdravja. Je pa veliko olajšanje, ko ga imaš dovolj, da plačaš vse stroške. Večino nagrade bom namenila za plačilo preostanka Patricijinega študija. Nekaj pa bo šlo še za letalsko vozovnico do Avstralije, kamor bom šla prvič oktobra naslednje leto na podelitev diplom. Do zdaj si takšnega potovanja nisem mogla privoščiti,« je bila iskrena. Preostanek denarja pa namerava prihraniti. Skromna in varčna kot je, ni pretiravala niti z novoletnimi darili. Edino, kar si bo še privoščila, bo izdelava bombažnih majic z logotipom njene gostilne, ki jih bo podarila najzvestejšim gostom, ki zahajajo v njeno gostilno. Med njeno odsotnostjo jo je pomagala voditi mama, priskrbela pa si je tudi pomoč pri strežbi.