Poročilo Katoliške cerkve ocenjuje, da število katoličanov pri nas dosega 73,8 odstotka prebivalstva oziroma 1,523.113 verujočih katoličanov. Po državnem popisu iz leta 2002 pa je ta številka nižja in znaša zgolj 57,8 odstotka prebivalstva oziroma 1,135.626 verujočih.
- 1,3 milijarde katoličanov je po svetu. Največ jih je v Ameriki, njihovo število v Evropi pada, povečuje pa se v Afriki.
- 22 odstotkov znaša zmanjšanje števila redovnic in redovnikov od leta 2004 do 2016. 1974 leta je bilo 984 redovnic, leta 2015 samo še 500.
- 1954. leta je bilo 11 odstotkov otrok rojenih zunaj zakonske zveze, leta 2015 že 58 odstotkov.
Previsoke številke
Državna statistika je bila narejena na podlagi samoopredeljevanja prebivalstva. Za marsikoga je bilo takrat presenetljivo, da je bila številka tako nizka, padec od zadnjega popisa iz leta 1991 pa kar okrog petnajstodstoten. K temu so verjetno prispevali tudi agresivni nastopi takratnega nadškofa in današnjega kardinala Franca Rodeta. Popis, ki ga Katoliška cerkev pri nas opravlja po škofijah, pa šteje vse krščene pri nas, tudi če ti ne prakticirajo vere in se ne udeležujejo maš. Po nekaterih ocenah bi bilo po kriterijih Katoliške cerkve same (brezmadežno spočetje, vstajenje od mrtvih in podobno) število še manjše in bi dosegalo manj kot petino prebivalstva.
Upadanje števila verujočih
Nekaj pa je gotovo, število katoličanov pri nas upada. Še leta 2005 je bilo pri nas krščenih 72,62 odstotka vseh otrok, leta 2014 pa 55 odstotkov. Torej se je tudi po podatkih Katoliške cerkve število verujočih zmanjšalo. Od leta 2004 do 2014 se je število tistih, ki so prejeli prvo obhajilo, zmanjšalo z 11.917 na 9069. Še večji upad je pri birmah (zakrament ob koncu osnovne šole). V istem obdobju je število padlo z 14.788 na 10.557. V tem obdobju se je število cerkvenih porok glede na civilne zmanjšalo s 55 na 40 odstotkov. Leta 1954 je bilo prvorojenih otrok zunaj zakonske zveze samo 11 odstotkov, leta 2004 44,8 odstotka, leta 2015 pa že 58 odstotkov.
Oddaljeni od ljudi
Katoliška cerkev postaja vse bolj oddaljena od sodobnih pogledov prebivalstva. To se kaže na številnih področjih – od prepovedi spolnih odnosov pred poroko do prepovedi uporabe kontracepcije, odnosa do istospolnih parov in žensk. Ne preseneča, da so za zadnjega papeža leta 2013 zato izbrali osebo, ki ima glede številnih vprašanj zelo odprt in progresiven pogled. Papež Frančišek je katoliške poglede glede omenjenih tem zelo razrahljal. Za homoseksualne pare se je na primer vprašal, kdo je on, da bi jim sodil. S svojim opozarjanjem na potrebo po pomoči nemočnim migrantom in obsodbo nebrzdanega kapitalizma pa je posredno kritiziral tudi pogled marsikakšno desno usmerjene stranke, ki tudi pri nas še kako prisegajo, na utopične neoliberalne predpostavke o svobodnem trgu, ki naj bi prinesel blagostanje. Tudi papež Frančišek je med tistimi, ki se dobro zavedajo, da takšen pogled prinaša vse večje neenakosti in revščino ter enormno bogastvo v rokah peščice. Če njegovi pogledi ne bodo povečali deleža katolikov v Evropi, pa je papež s svojimi stališči poskrbel vsaj za krepitev ugleda najstarejše svetovne institucije, ki pravilno opozarja na velike svetovne probleme.
