Za liter 95-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 1,300 evra oz. 1,4 centa več kot doslej, medtem ko se je cena dizla zvišala za 0,8 centa na 1,249 evra.
Država je sicer cene naftnih derivatov delno sprostila v letu 2016: z aprilom so se v celoti sprostile cene neosvinčenega 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, novembra pa je vlada sklenila trgovcem prepustiti določanje cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ob avtocestah in hitrih cestah.
Drugod po državi so cene 95-oktanskega bencina in dizla regulirane. Določajo se v skladu z uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov na vsakih 14 dni, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro. Pri izračunu modelske cene se upošteva tudi biokomponenta.
Liberalizacija trga
Na gospodarskem ministrstvu si sicer prizadevajo za popolno liberalizacijo trga naftnih derivatov. Kot so povedali nedavno, bi popolna liberalizacija prispevala k večji konkurenci na trgu naftnih derivatov, posledično bi med ponudniki prišlo do večje cenovne konkurence, od česar bi imeli koristi tudi potrošniki.
Nameravajo pa na ministrstvu letos vzpostaviti spletno stran, na kateri bodo podatki o cenah vseh vrst goriv na posameznih bencinskih servisih v državi. To so sicer napovedali že ob sprostitvi cen na bencinskih servisih na avtocestah, a so kasneje ocenili, da je to smiselno le ob popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov.
Smiselnosti vzpostavitve javne informiranosti potrošnikov o cenah goriv se je lani v raziskavi trga pogonskih goriv dotaknila tudi agencija za varstvo konkurence. Ocenila je, da bi država morala ob sprostitvi cen goriv vzpostaviti določene mehanizme, s katerimi bi zagotavljala pogoje za transparentno informiranost potrošnikov o cenah pogonskih goriv ter jim tako omogočala primerjavo cen med ponudniki in s tem izbiro ugodnejšega ponudnika.
