Ocena, ki jo je podalo Združenje stanovanjskih skladov, je, da v Sloveniji primanjkuje kar 9000 stanovanj. Večina v Ljubljani, kjer se že vrsto let na razpise za neprofitna stanovanja prijavlja več kot 3000 prosilcev, stanovanja pa prejme le desetina. Direktorji stanovanjskih skladov že vrsto let opozarjajo, da je izplen pobranega denarja iz naslova najemnin premajhen, zaradi česar morajo pogosto občine pokrivati izgube stanovanjskih skladov, nadaljnja stanovanjska gradnja pa je praktično onemogočena, saj za njih ni potrebnih sredstev.
Stanovanjski program: Slovenci narod najemnikov
Stanovanjski program, ki ga je sprejela vlada, namesto lastništva stanovanj spodbuja najemništvo. Tako republiški stanovanjsi sklad ne bo več gradil stanovanj za prodajo.
Od kralja do berača
Stanovanjski skladi se srečujejo z zapletenimi položaji, saj imajo v neprofitnih stanovanjih na eni strani kopico ljudi, ki ne zmorejo plačevati niti neprofitnih najemnin, na drugi pa bogataše, ki kljub visokim prihodkom in znatnemu premoženju plačujejo le neprofitne najemnine. Preverjanje premoženja najemnikov, ki ga je na podlagi spremenjene stanovanjske zakonodaje opravil stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, je pokazal, da rekorder med tistimi, ki jim je zagotovljena nižja najemnina, prejema kar 4200 evrov mesečno. Med najemniki je tudi družina, ki ima skoraj pol milijona evrov vredno premoženje.
Pokriti z zakonom
Neprofitne najemnine so odvisne od velikosti stanovanja, okvirno pa znašajo (Ljubljana): garsonjera 25 m² – 82 EUR, stanovanje za tri osebe 55 m² – 180 EUR, stanovanje za pet oseb 75 m² – 246 EUR.
V Ljubljani sta premoženjski cenzus presegla 102 najemnika. Gre za ljudi, ki so stanovanja prejeli pred letom 2003, ko je začela veljati zakonodaja, ki je dovoljevala preverjanje premoženja. Še vedno pa ostaja skrivnost premoženjsko stanje tistih, ki imajo stanovanjsko pravico, ki so jo pridobili na podlagi »Jazbinškovega zakona«. Čeprav posamezniki presegajo premoženjski cenzus, se jim najemne pogodbe ne bodo prekinile, ampak jim bo stanovanjski sklad začel zaračunavati profitne najemnine. Če se jim bo gmotni položaj znatno poslabšal, pa bodo spet deležni nižjih najemnin.
Višje najemnine za vse?
Kot kaže, pa se najemnine ne bodo podražile le za tiste z bolj polnimi denarnicami. Že dalj časa stanovanjski skladi omenjajo možnost uvedbe stroškovne najemnine, ki bi nadomestila neprofitno. Z njo bi si zagotovili pokritje stroškov vzdrževanja stanovanjskega fonda in zagotavljanje novih stanovanj. Stroškovna najemnina naj bi bila še vedno nižja od tržne najemnine, a višja od neprofitne. Ob tem predstavniki stanovanjskih skladov opozarjajo, da danes vsi najemniki v neprofitnih stanovanjih plačujejo enako najemnino ne glede na višino prihodkov. Opozarjajo tudi na razmeroma visok cenzus za pridobitev neprofitnega stanovanja, saj je ta za samsko osebo postavljen pri kar 2000 evrih oziroma pri 200 odstotkih povprečne slovenske plače.
